A
A
A

Glasilo Uradni list RS

V zavihku Glasilo Uradni list RS najdete vse uradne predpise slovenske zakonodaje.
Od 1. aprila 2010, je edina uradna izdaja Uradnega lista RS elektronska izdaja. Dodatne informacije najdete tukaj.

Številka 110

Uradni list RS, št. 110 z dne 23. 12. 2024

UL Infotok

Uradni list RS, št. 110/2024 z dne 23. 12. 2024


3629. Odlok o proračunu Občine Komen za leto 2025, stran 12922.

  
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23; v nadaljevanju: ZJF) in 16. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 80/09, 39/14 in 39/16) je Občinski svet na 13. redni seji dne 18. 12. 2024 sprejel
O D L O K 
o proračunu Občine Komen za leto 2025 
1. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(vsebina odloka) 
S tem odlokom se za Občino Komen za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA 
2. člen 
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) 
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
KONTO
OPIS
ZNESEK 
v EUR
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.
SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78)
11.595.102
TEKOČI PRIHODKI (70+71)
5.091.883
70
DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706)
3.913.926
700 DAVKI NA DOHODEK 
IN DOBIČEK
3.225.304
 
703 DAVKI NA PREMOŽENJE
519.142
 
704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO 
IN STORITVE
169.480
 
706 DRUGI DAVKI IN PRISPEVKI
0
71
NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)
1.177.957
 
710 UDELEŽBA NA DOBIČKU 
IN DOHODKI OD PREMOŽENJA
797.121
 
711 TAKSE IN PRISTOJBINE
15.800
 
712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI
25.400
 
713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV
190.255
 
714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI
149.381
72
KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722)
1.420.000
 
720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV
0
 
721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG
0
 
722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV
1.420.000
73
PREJETE DONACIJE (730+731)
1.878
 
730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV
1.878
 
731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE
0
74
TRANSFERNI PRIHODKI (740+741)
5.081.341
 
740 TRANSFERNI PRIHODKI 
IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ
3.393.456
 
741 PREJETA SREDSTVA 
IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA 
IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU 
IN IZ DRUGIH DRŽAV
1.687.885
78
PREJETA SREDSTVA 
IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (782+786+787)
0
 
782 PREJETA SREDSTVA 
IZ PRORAČUNA EU IZ STRUKTURNIH SKLADOV
0
 
786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE
0
 
787 PREJETA SREDSTVA 
OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ IN IZ DRUGIH DRŽAV
0
II.
SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)
11.761.442
40
TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)
3.260.230
 
400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM
691.089
 
401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST
101.149
 
402 IZDATKI ZA BLAGO 
IN STORITVE
2.344.589
 
403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI
67.500
 
409 REZERVE
55.903
41
TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414)
2.469.498
 
410 SUBVENCIJE
155.000
 
411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM
346.605
 
412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM
267.253
 
413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI
1.700.640
 
414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO
0
42
INVESTICIJSKI ODHODKI (420)
5.764.598
 
420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV
5.764.598
43
INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432)
267.116
 
431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PROR. UPORABNIKI
129.374
 
432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM
137.742
III.
PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.)
–166.340
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
75 IV.
PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN ZMANJŠANJE FINANČNIH NALOŽB (750+751+752)
0
 
750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL
0
 
751 ZMANJŠANJE FINANČNIH NALOŽB
0
 
752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE
0
44 V.
DANA POSOJILA IN POVEČANJE FINANČNIH NALOŽB (440+441)
0
 
440 DANA POSOJILA
0
 
441 POVEČANJE FINANČNIH NALOŽB
0
VI.
PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
0
C. RAČUN FINANCIRANJA
50 VII.
ZADOLŽEVANJE (500)
0
 
500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE
0
55 VIII.
ODPLAČILA DOLGA (550)
283.660
 
550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA
283.660
IX.
POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.)
–450.000
X.
NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)
–283.660
XI.
NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)
166.340
STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA
450.000
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA 
1. člen 
(izvrševanje proračuna) 
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Pred izplačilom iz proračuna morajo vsako izplačilo preveriti in potrditi skrbniki proračunskih postavk.
2. člen 
(namenski prihodki in odhodki proračuna) 
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:
– prihodki požarne takse, po Zakonu o varstvu pred požarom, ki se uporabijo za namene določene v tem zakonu;
– komunalni prispevek, ki se uporablja za gradnjo komunalne opreme;
– koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se nameni za izvajanje ukrepov varstva okolja in vlaganj v naravne vire;
– koncesijska dajatev od posebnih iger na srečo, ki se uporablja za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in turistično infrastrukturo;
– samoprispevki, ki jih uvedejo vaške skupnosti;
– prejeti prispevki fizičnih ali pravnih oseb za sofinanciranje posameznih investicij ali drugih projektov ter sredstva donacij EU in drugih mednarodnih institucij, ki v občinskem proračunu niso bila predvidena;
– prihodki od turistične takse;
– druga sredstva, ki jih občina prejme namensko za financiranje določenih nalog.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
Namensko prejeta sredstva, ki v tekočem proračunskem letu niso porabljena, se lahko prenesejo v naslednje leto za isti namen.
3. člen 
(prevzemanje obveznosti) 
Sredstva proračuna se uporabljajo le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se prevzemajo obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Proračunski uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidena v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.
4. člen 
(dodeljevanje sredstev neposrednim in posrednim uporabnikom) 
Sredstva proračuna iz naslova tekočih transferov se neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom med letom praviloma dodeljujejo mesečno na podlagi zahtevkov, katerim je priložena zahtevana dokumentacija, sredstva iz naslova investicijskih transferov pa na podlagi zahtevkov, katerim je priložena finančna dokumentacija o izvršenih investicijah. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna.
Proračunski uporabniki so dolžni pri porabi proračunskih sredstev za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev upoštevati določila Zakona o javnih naročilih in Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.
Župan lahko v utemeljenih primerih določi tudi drugačno obliko dinamike nakazil dotacij.
V primeru, da zaradi neenakomernega priliva prihodkov pride do likvidnostnih težav, se sredstva prioritetno zagotavljajo za zakonsko določene naloge, opredeljene v posebnem delu proračuna in za minimalni obseg nalog, ki še omogoča delovanje uporabnikov.
5. člen 
(dodeljevanje sredstev društvom in drugim organizacijam, ki niso proračunski uporabniki) 
Sredstva proračunskih postavk, namenjena društvom in drugim organizacijam, ki niso posredni ali neposredni proračunski uporabniki, se razdelijo na osnovi razpisa oziroma na podlagi neposredne pogodbe društvom v javnem interesu skladno z veljavno zakonodajo.
6. člen 
(poraba sredstev glavarine vaških skupnosti) 
Sredstva zagotovljena na postavki 110235 Glavarina vaških skupnosti so namenjena izvrševanju zadev, ki v skladu s Statutom Občine Komen in Odlokom o imenovanju, organizaciji in nalogah vaških skupnosti Občine Komen sodijo v pristojnost vaških skupnosti. Izdatki za reprezentančne stroške praviloma ne smejo presegati 20 %pripadajoče glavarine za posamezno vaško skupnost.
Neporabljena glavarina posamezne vaške skupnosti v mandatnem obdobju vaškega odbora se lahko prenaša iz leta v leto, vendar pa jo bo potrebno porabiti do konca mandatnega obdobja vaškega odbora, ki je vezan na mandat župana. Neporabljena glavarina iz proračunskih let 2023, 2024, 2025 in 2026 bo morala biti porabljena najkasneje do 31. avgusta 2026.
7. člen 
(prerazporejanje pravic porabe) 
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med npr: glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan.
Župan je pooblaščen, da v skladu z Zakonom o javnih financah in tem odlokom prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna tudi med posameznimi področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 20 % obsega področja proračunske porabe.
V obseg prerazporeditev ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi pravilne opredelitve odhodka po programski klasifikaciji in prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije.
Po prerazporeditvi mora proračun ostati uravnotežen.
8. člen 
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov) 
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23, 88/24), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.
Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.
V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov konto. Pravice porabe na novem kontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
9. člen 
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) 
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (podskupini kontov 420 in 430), če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta in predvidena v načrtu razvojnih programov, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 70 % sredstev skupine odhodkov kontov skupine 42 in 43 v bilanci proračuna.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 40 in 41), če je že odprta postavka v proračunu tekočega leta, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2026, ne sme presegati 50 % sredstev zagotovljenih v sprejetem letnem proračunu za posamezno nalogo.
Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se morajo prioritetno vključiti v proračun leta, na katerega se nanašajo.
10. člen 
(spremljanje in spreminjanje projektov v načrtu razvojnih programov) 
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Župan lahko spreminja naziv projektov, ki so uvrščeni v načrtu razvojnih programov, ali naziv proračunskih postavk, v kolikor je to potrebno zaradi črpanja namenskih sredstev sofinanciranja projektov.
O spremembi vrednosti veljavnih projektov v NRP do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan.
Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna.
Sprememba projekta v NRP brez rebalansa proračuna nad 20 % izhodiščne vrednosti projekta je dovoljena na način, da o tem na seji odloča občinski svet, župan pa mora imeti na podlagi pooblastila za prerazporejanje pravic porabe zadostno pravico, da zagotovi sredstva na proračunski postavki.
Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča občinski svet s sklepom.
Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika spremeni načrt razvojnih programov za projekte, ki so sofinancirani iz državnega proračuna oziroma evropskih sredstev, ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena. Sprememba po tem odstavku se izvede v primeru potrebne uskladitve načrta razvojnega programa zaradi črpanja državnih oziroma evropskih sredstev.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
Investicijsko dokumentacijo potrjuje župan.
11. člen 
(proračunska rezerva in proračunski sklad) 
Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF in drugega odstavka tega člena, do višine 10.000 EUR odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
Proračunska rezerva za leto 2025 znaša 45.865 EUR.
12. člen 
(splošna proračunska rezervacija) 
Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ker jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
Sredstva splošne proračunske rezervacije v letu 2025 znašajo 10.038 EUR. O porabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan, o čemer polletno poroča občinskemu svetu.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA 
13. člen 
(odpis dolgov) 
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 dolžniku do višine 250 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
Župan lahko odpiše oziroma delno odpiše dolg dolžniku tudi v primeru, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
Posameznemu dolžniku lahko župan odpiše dolg največ do skupne višine 500 EUR, nad to vrednostjo pa o tem odloča Občinski svet.
Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.
V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
14. člen 
(ravnanje z nepremičnim in premičnim premoženjem občine) 
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sprejme občinski svet na predlog župana, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine za nepremičnine v posamični vrednosti pod zneskom 10.000 EUR in načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine, v katerega se uvrsti posamično premično premoženje nad vrednostjo 10.000 EUR, sprejme župan.
Načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem se lahko v skladu s prejšnjima dvema odstavkoma med letom spreminjata in dopolnjujeta.
V primeru spremenjenih prostorskih potreb Občine Komen, ki jih ni bilo mogoče določiti ob pripravi načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem ali ob nepredvidenih okoliščinah na trgu, ki narekujejo hiter odziv, se lahko sklene pravni posel, ki ni predviden v načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem, in sicer do vrednosti 80.000 EUR.
O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem občine odloči in sklene pravni posel župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA 
15. člen 
(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) 
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan v proračunskem letu 2025 odloči o najetju likvidnostnega posojila do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije, zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev.
Občina lahko s črpanjem posojil pridobiva sredstva, potrebna za vračilo občinskega dolga pred njegovo dospelostjo, če se s tem: zmanjšajo stroški občinskega dolga ali izboljša struktura dolga na način, da se zniža izpostavljenost makroekonomskim in tržnim tveganjem. S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan.
16. člen 
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij) 
Občina sme dati poroštva za izpolnitev obveznosti javnega podjetja in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, največ do višine 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna leta pred letom, v katerem daje poroštvo.
Posredni proračunski uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se lahko zadolžijo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
O soglasju ali poroštvu odloča občinski svet.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
17. člen 
(način objave odloka in gradiva) 
Sprejeti odlok o proračunu se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, celotno gradivo proračuna pa na spletni strani Občine Komen.
18. člen 
(začasno financiranje v letu 2026) 
Če proračun občine za leto 2026 ni sprejet pred začetkom leta se, na podlagi sklepa o začasnem financiranju občine, financiranje njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 2025.
19. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (ali v uradnem glasilu občine), uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.
Št. 410-0061/2024
Komen, dne 18. decembra 2024
Župan 
Občine Komen 
mag. Erik Modic 

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti