Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 109/2024 z dne 20. 12. 2024

3581. Odlok o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2025, stran 12810.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 – odločba US, 70/00, 100/00 – sklep US, 16/02 – sklep US, 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13) in 7. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3, 102/24) je Svet Mestne občine Slovenj Gradec na 23. redni seji dne 18. 12. 2024 sprejel

O D L O K

o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2025

1. SPLOŠNA DOLOČILA

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Mestno občino Slovenj Gradec za leto 2025 določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu proračun).

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		v EUR
KONTO	NAZIV KONTA	PRORAČUN 2025
1	2	3
	I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	78.324.416,64
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	21.596.116,95
70	DAVČNI PRIHODKI (700+703+704)	16.304.091,00
700	DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK	13.360.491,00
703	DAVKI NA PREMOŽENJE	2.545.800,00
704	DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE	397.800,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714)	5.292.025,95
710	UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA	3.508.694,60
711	TAKSE IN PRISTOJBINE	15.000,00
712	GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI	68.000,00
713	PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV	10.200,00
714	DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI	1.690.131,35
72	KAPITALSKI PRIHODKI (720+722)	2.806.013,05
720	PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV	0,00
722	PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDM. SRED.	2.806.013,05
73	PREJETE DONACIJE (730)	0,00
730	PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV	0,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI (740)	53.922.286,64
740	TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINAN. INSTITUC.	50.218.882,51
741	PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV EVROPSKE UNIJE	3.703.404,13
	II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	79.222.496,18
40	TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409)	7.729.489,50
400	PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM	2.286.723,50
401	PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOC. VARNOST	360.759,47
402	IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE	4.215.991,53
403	PLAČILA DOMAČIH OBRESTI	622.015,00
409	REZERVE	244.000,00
41	TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414)	11.056.423,60
410	SUBVENCIJE	222.400,00
411	TRANSFERI POSAMEZNIKOM, GOSPODINJSTVOM	4.855.876,59
412	TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZ. IN USTANOVAM	1.132.303,50
413	DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI	4.830.843,51
414	TEKOČI TRANSFERI V TUJINO	15.000,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI (420)	60.060.494,16
420	NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV	60.060.494,16
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI (430)	376.088,92
431	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PRORAČ. UPORABNIKI	165.778,92
432	INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM	210.310,00
	III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ/PRESEŽEK (I.-II.)	–898.079,54
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
75	IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750)	100,00
750	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL	100,00
751	PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
44	V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440)	0,00
440	DANA POSOJILA	0,00
441	POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FIN. NALOŽB	0,00
	VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITAL. DELEŽEV (IV.–V.)	100,00
C. RAČUN FINANCIRANJA
50	VII. ZADOLŽEVANJE (500)	2.600.000,00
500	DOMAČE ZADOLŽEVANJE	2.600.000,00
55	VIII. ODPLAČILO DOLGA (550)	1.825.930,00
550	ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA	1.825.930,00
	IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	–123.909,54
	X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	774.070,00
	XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	898.079,54
	XII. STANJE SRED. NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA	123.909,54

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. člen

(izvrševanje proračuna)

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

Uporabniki sredstev proračuna prevzemajo obveznosti samo za namene in do višine, določene v posebnem delu proračuna.

Sredstva proračuna se med letom nakazujejo uporabnikom kot mesečne akontacije, praviloma v višini ene dvanajstine. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Sredstva za druge odhodke se nakazujejo na podlagi računov, pogodb, pisnih zahtevkov odločb in sklepov.

Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredeli s pogodbo oziroma s kriteriji, ki jih določi župan ali javni natečaj. Sredstva, za katere ni določenih kriterijev z zakonskimi predpisi, se v posebnem delu proračuna razporedijo na podlagi programov, ki jih potrdi župan.

V predlogu finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika se posamezni izdatki prikazujejo na ravni šestmestnih podkontov, mestnemu svetu pa se finančni načrt neposrednega uporabnika občinskega proračuna praviloma pošlje na nivoju štirimestnih kontov.

Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev.

Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik organa, zavoda, društva oziroma poslovodni organ uporabnika sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.

Posredni proračunski uporabniki sredstev proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2024 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih oziroma metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov.

Posredni proračunski uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, nadzorni odbor ali za finance pristojen organ občinske uprave.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah¹ in prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah, tudi naslednji prihodki:

– prihodki požarne takse, ki se uporabijo za sofinanciranje nalog varstva pred požarom;

– transferni prihodki iz državnega proračuna za investicije in tekočo porabo;

– prejeta sredstva iz EU in drugih tujih institucij za investicije in tekočo porabo;

– prejeta sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč;

– kupnine in najemnine za stanovanja, ki se uporabijo za nakup, izgradnjo in vzdrževanje stanovanj;

– koncesijske dajatve;

– prihodki od najemnin za upravljanje javne komunalne infrastrukture (parkirnine, čistilna naprava, javna infrastruktura, Kocerod), ki se uporabijo za namene glavnega programa:

– 1302 – cestni promet in infrastruktura,

– 1603 – komunalna dejavnost,

– 1502 – zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor;

– pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se nameni za vzdrževanje gozdnih cest;

– prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo;

– prihodki od komunalnega prispevka, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme;

– prihodki od turistične takse, ki se uporabijo za spodbujanje razvoja turizma;

– vnovčene garancije in drugi instrumenti zavarovanja;

– drugi prihodki, ki jih občina prejme namensko za financiranje določenih nalog.

Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.

Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto.

Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo, in proračun.

5. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med proračunskimi postavkami znotraj finančnega načrta odloča župan na predlog skrbnika proračunske postavke, pri čemer proračunska postavka, ki se povečuje, ne sme presegati:

– pri proračunskih postavkah do vključno 50.000,00 evrov 20 % obsega posamezne proračunske postavke v sprejetem proračunu;

– pri proračunskih postavkah nad 50.000,00 evrov 10 % obsega posamezne proračunske postavke v sprejetem proračunu.

Prerazporeditev sredstev na proračunsko postavko je možna na račun ustreznega zmanjšanja sredstev na eni ali več proračunskih postavk v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika, če s tem ni ogroženo izvajanje nalog, za katera so bila sredstva zagotovljena.

Skrbniki proračunskih postavk in za finance pristojen organ lahko samostojno prerazporejajo pravice porabe med konti in podkonti v okviru iste proračunske postavke.

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu avgustu predloži gradivo mestnemu svetu, na 1. naslednji seji pa predstavi poročilo mestnim svetnikom.

Do 15. 4. tekočega leta poroča župan z zaključnim računom mestnemu svetu o realizaciji, o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in veljavnim proračunom za leto 2025.

6. člen

(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)

Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.

Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.

Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.

V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.

7. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

V breme proračuna se lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Za investicije, katerih izvedba presega višino dovoljenega obsega pravice porabe v tekočem proračunu in možnost predobremenitev proračuna naslednjega leta iz zgornjega odstavka, se lahko razpiše javno naročilo v okviru vrednosti investicijskega programa, ki ga potrdi mestni svet. Proračunski uporabnik lahko s tem predobremeni proračun prihodnjih let za posamezni projekt oziroma investicijsko nalogo do načrtovane višine sredstev v načrtu razvojnih programov.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz tretjega in petega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.

Prevzete obveznosti iz tretjega in petega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo.

Prioriteta v izvajanju investicijskih nalog neposrednih proračunskih uporabnikov je dokončanje začetih investicij in nalog, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oziroma Evropske unije.

8. člen

(sprejemanje investicijske dokumentacije, spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)

Župan sprejema in potrjuje dokumente identifikacije investicijskega projekta, mestni svet sprejema in potrjuje investicijske programe.

Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43.

Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.

O spremembi projekta v NRP v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve, odloča župan.

Sprememba projekta v NRP brez rebalansa proračuna (do 20 % izhodiščne vrednosti projekta) je dovoljena na način, da o tem na seji odloča mestni svet, župan pa mora imeti na podlagi pooblastila za prerazporejanje pravic porabe zadostno pravico, da zagotovi sredstva na proračunski postavki.

O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan.

Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna.

Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča mestni svet s sklepom.

9. člen

(proračunski skladi)

Mestna občina Slovenj Gradec po Zakonu o javnih financah nima odprtega posebnega podračuna proračunske rezerve.

10. člen

(proračunska rezerva)

Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 2.100,00 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča mestni svet.

Občina bo v letu 2025 izločila v proračunsko rezervo dodatna sredstva v višini 190.000,00 eurov.

11. člen

(splošna proračunska rezervacija)

Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

Sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 54.000,00 evrov se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan, ki o tem polletno in letno poroča mestnemu svetu.

Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt proračunskega uporabnika, na ustrezne proračunske postavke in konte.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA

12. člen

(odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2024 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 450,00 evrov.

Posameznemu dolžniku lahko župan odpiše dolg največ do skupne višine 450,00 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča mestni svet.

Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

13. člen

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev občine)

Mestna občina Slovenj Gradec se v letu 2025 lahko dolgoročno zadolži do višine 2.600.000,00 evrov za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu.

Občina v letu 2025 ne bo izdajala poroštev javnim zavodom, javnim skladom in javnim agencijam ter javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je.

14. člen

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna, in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2025 zadolžijo do skupne višine glavnic 2.650.000,00 eurov.

15. člen

(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)

Mestna občina Slovenj Gradec v letu 2025 ne bo upravljala z dolgom.

6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. člen

(način objave odloka in gradiva)

Sprejeti odlok o proračunu, občina objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Celotno gradivo proračuna, z bilancami občina objavi na svoji spletni strani.

17. člen

(začasno financiranje v letu 2026)

Če proračun občine za leto 2026 ni sprejet pred začetkom leta se, na podlagi sklepa o začasnem financiranju občine, financiranje njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 2025.

18. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.

Št. 410-0030/2024

Slovenj Gradec, dne 18. decembra 2024

Župan

Mestne občine Slovenj Gradec

Tilen Klugler

¹ Prvi odstavek 43. člena ZJF: Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Z zakonom, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se lahko določijo tudi druge vrste namenskih prejemkov in izdatkov proračuna.

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 109/2024 z dne 20. 12. 2024