Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 97/2024 z dne 19. 11. 2024

3018. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del Športnega centra Rogaška Slatina, stran 9593.

Občinski svet Občine Rogaška Slatina je na podlagi 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 67/17) na 19. seji dne 30. 10. 2024 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del Športnega centra Rogaška Slatina

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 50/19, 115/21 – SDOPN2) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del Športnega centra Rogaška slatina (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) Za OPPN se skladno s prvim odstavkom 128. člena ZUreP-3 celovita presoja vplivov na okolje ne izdela. Na podlagi mnenja Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje, št. 3563-0166/2023-2, z dne 4. 4. 2023 (Ocena verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana na varovana območja in mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti plana) izhaja, da leži območje OPPN in njegov daljinski vpliv izven posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) in zavarovanih območij ter zato Zavod ocenjuje, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti.

(3) OPPN je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 3485.

(4) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 26/23.

2. člen

(vsebina in oblika OPPN)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) OPPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in spremljajoče gradivo.

(3) Grafični del OPPN vsebuje grafične prikaze:

1	Izsek iz občinskega prostorskega načrta	M 1:5000
2	Situacija obstoječega stanja z inventarizacijo	M 1:1000
3	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:5000
4	Zazidalna ureditvena situacija	M 1:500
5.1	Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo	M 1:500
5.2	Situacija ureditve elektro energetskih vodov – širše območje	M 1:1000
6	Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije	M 1:500
7	Prerez	M 1:500
8	Situacija ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	M 1:500

(4) Spremljajoče gradivo OPPN so:

– Poročilo o sodelovanju z javnostjo

– Prikaz stanja prostora

– Strokovne podlage

– Usmeritve nosilcev urejanja prostora

– Mnenja nosilcev urejanja prostora

– Mnenje o obveznosti presoje sprejemljivosti na varovana območja

– Elaborat ekonomike

– Obrazložitev in utemeljitev

– Povzetek za javnost

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(predmet OPPN)

Predmet OPPN je umestitev rekreativnih in športnih površin kot dopolnitev in širitev obstoječega športnega centra Rogaška Slatina, zunanja ureditev, pripadajoča ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanje novih objektov na njo. Predvidena je umestitev:

– kopališča – kompleksa bazenov s spremljajočimi objekti (garderobe, sanitarije, gostinski objekt, ploščadi, terase, paviljoni, senčnice ipd.),

– koloparka – otroške kolesarske steze (pump track),

– otroškega igrišča in

– parkirišča.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora TT1.

(2) Površina območja je ca 1,12 ha.

(3) Območje OPPN obsega parcele oziroma njihove dele: 70/6, 70/10, 70/14 del, 71/17 del, 71/24 del, 71/25 in 71/26, k.o. Rjavica (1195).

(4) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.

5. člen

(posegi zunaj območja OPPN)

Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven OPPN, predvideni so:

– priključek na javno vodovodno omrežje preko parcel št. 82/6 in 71/17, k.o. Rjavica (1195),

– priključek na javno kanalizacijsko omrežje (meteorna in fekalna) preko parcel št. 71/6, 79/3 in 79/1, k.o. Rjavica (1195),

– priključek na komunikacijsko omrežje KKS preko parcel št. 506/7, 70/14, 82/6 in 71/17, k.o. Rjavica (1195),

– priključek na komunikacijsko omrežje KKS je variantno možno izvesti preko parcele št. 506/7, k.o. Rjavica (1195).

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje na zahodnem robu meji na regionalno cesto III. reda 7450 Rodne–Rajnkovec. Na vzhodni strani regionalne ceste poteka kolesarska pot. Na območje OPPN je iz zahodne smeri že izveden dovozni priključek z regionalne ceste III. reda 7450 Rodne–Rajnkovec, dovozna cesta poteka po južnem robu območja OPPN. Novi dovozi in dostopi bodo urejeni iz obstoječe dovozne ceste.

(2) Na vzhodni in južni strani meji na obstoječe objekte in ureditve Športnega centra, in sicer na vzhodu na nogometno igrišče, na jugu na obstoječo dovozno cesto za parkirišče za avtodome in na večnamensko igrišče. Severno od območja obdelave so kmetijske površine.

(3) Preko zahodnega roba območja poteka plinovod. Preko severozahodnega roba območja OPPN poteka prostozračni daljnovod DV 20 kV.

7. člen

(vrste gradenj)

Na območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega odloka:

– novogradnje,

– rekonstrukcije,

– vzdrževanje objektov,

– vzdrževalna dela v javno korist,

– odstranitev,

– gradnja pomožnih objektov,

– sprememba namembnosti.

8. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1) Z OPPN je predvidena umestitev rekreativnih in športnih površin.

(2) Vrste dopustnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI), na opredeljenih lokacijah so dopustne gradnje stavb:

– 12650 stavbe za šport,

– 12112 gostilne, restavracije in točilnice (za potrebe območja),

– 12745 stavbe za funkcionalno dopolnitev (nadstrešnice, vratarnice, ute, garderobe ipd.),

– 12746 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,

– 24110 športna igrišča (bazenska kopališča na prostem, kolopark, večnamensko športno igrišče),

– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča, zabaviščni parki, parki, trgi, razgledne ploščadi in opazovalnice).

(3) Za potrebe območja so dopustne tudi gradnje:

– 21121 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (samo dovozni priključek, interna dovozna cesta, pešpoti, trgi, kolesarske poti),

– 21122 parkirišča izven vozišča,

– 24205 objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje, oporni in podporni zidovi),

– vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine,

– urbana oprema,

– ekološki otok,

– objekt za oglaševanje in informacijski pano,

– zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije.

V. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO

9. člen

(zasnova)

(1) Predvidena je umestitev rekreativnih in športnih površin ter objektov kot dopolnitev in širitev obstoječega športnega centra Rogaška Slatina, zunanja ureditvijo, pripadajoča ureditev gospodarske infrastrukture in priključevanje novih objektov na njo.

(2) Zasnova opredeljuje umestitev različnih vsebinskih sklopov. Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja je določena umestitev stavb, prometnih in zelenih površin. Izhaja iz obstoječe parcelacije, lastniških razmer, prostorskih danosti ob upoštevanju obstoječe grajene strukture in omejitev v prostoru.

(3) Kompleks bazenov se umesti na vzhodnem delu območja OPPN in obsega osrednji del prostora. Zasnova kopališča je paviljonska, bazene obdaja grajeni obroč s programi kopališča. Bazenska ploščad povezuje bazene in spremljajoče objekte ter se smiselno navezuje na plažo in zelene površine.

(4) Dostop bo iz novo urejene ploščadi – trga na južnem robu območja, ki se navezuje na obstoječo interno cesto. Na njegovem vzhodnem robu je možna umestitev otroškega igrišča.

(5) Vzhodni rob zemljišča med kopališčem in obstoječim nogometnim igriščem se uredi kot otroško igrišče s postavitvijo igral in urbane opreme (klopi, koši), z ureditvijo zemeljske brežine proti vzhodu proti nogometno igrišču.

(6) Vmesni prostor med kolesarsko potjo ob državni cesti na zahodu in kopališčem se nameni za parkirišče in kolopark. Parkirišče se umesti zahodno od kopališča, dostop in dovoz se uredi z južne smeri iz obstoječe dovozne ceste.

10. člen

(tlorisni in višinski gabariti objektov)

(1) Umestitev predvidenih objektov je določena z gabariti, odmiki, dopustno izrabo prostora in pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov.

(2) Tlorisni gabariti objektov so:

– kopališka stavba: krožna zasnova, obroč je širine 9,5 m, zunanji premer 67,8 m. Obroč je deloma pozidan in zaprt, deloma izveden kot nadstrešnica in deloma odprt; deleži niso določeni,

– bazeni: pravokotni bazen za plavalce dimenzij 20,5 m x 25,0 m, kvadratni bazen za neplavalce dimenzij 8,0 x 8,0 m ter okrogli čofotalnik površine 55,84 m².

(3) Višinski gabarit kopališke stavbe je določen z dopustno največjo etažnostjo, ki je pritličje, delno podkleteno za potrebe namestitve bazenske tehnike. Podkleteni del, ki je v celoti vkopan, lahko sega izven pritličnega dela stavbe na notranji strani obroča.

(4) Kota tal osrednje ploščadi bazenskega kompleksa je 215,20 m n. v.. Kota tal pritličja stavb in zunanjih ureditev se prilagodi višini osrednje ploščadi in se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji zunanje ureditve.

11. člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Dopustna izraba prostora je določena s faktorjem zazidanosti parcele FZ in faktorjem zelenih površin FZP.

(2) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ 40 % in je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, v zazidano površino se šteje površina vseh stavb in pripadajočih pomožnih objektov, ki so stavbe na gradbeni parceli.

(3) Faktor zelenih površin (FZP) je najmanj 25 % in je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino gradbene parcele.

12. člen

(odmiki)

(1) Odmiki od parcelnih mej:

– stavbe morajo biti odmaknjene od medsosedskih parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, odmik mora biti najmanj 4,00 m,

– podporne zidove se lahko gradi do meje zemljiške parcele, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljeni 0,50 m od parcelne meje,

– ograje je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo,

– odmiki ureditev parkirnih površin od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m, določilo ne velja za odmik parkirnih površin od meje s parcelo št. 71/26, k.o. Rjavica (1195), ki se lahko izvedejo do parcelne meje,

– odmiki drugih gradbeno inženirskih objektov in zunanjih ureditev od medsosedske parcelne meje morajo biti vsaj 1,00 m.

(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(3) Odmiki novih objektov od javnih cest:

– gradnja v varovalnem pasu javne ceste je dopustna na podlagi pisnega soglasja pristojnega organa za promet,

– odmiki ograj in živih mej od javnih cest ter njihove višine ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev, pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet.

(4) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.

13. člen

(arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Tlorisna zasnova kopališke stavbe in zunanjih površin bazenskega kompleksa izhaja iz oblike krožnega kolobarja, ki je delno pozidan, delno je nadstrešnica in delno urejene tlakovane ter zelene površine.

(2) Fasada se izvede kot lesena fasadna opna s prekinitvami v oseh vhodov in zasteklitvijo v pasu med robom fasade in strehe. Fasada mora biti izvedena iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovana sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Fasada je lahko v kombinaciji ometa v svetlih zemeljskih barvnih tonih (umazano bele, sive, peščene), dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Prepovedane so žive in kričeče barve.

(3) Streha je ravna ali enokapnica, z naklonom do 15 stopinj, ki se spušča od zunanjosti proti notranjosti. Barva strešne kritine je sive barve. Na streho je dopustna postavitev sončne elektrarne.

(4) Zunanje ureditve se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj in z osnovnim objektom oblikovno uskladijo.

14. člen

(ureditev zunanjih površin)

(1) Dostop in dovoz je iz zahodne smeri preko obstoječega dovoznega priključka z regionalne ceste III. reda 7450 Rodne–Rajnkovec. Obstoječa dovozna cesta poteka po južnem robu območja OPPN. Novi dovozi in dostopi bodo urejeni iz obstoječe dovozne ceste.

(2) Dostop do bazenskega kompleksa se uredi preko nove ploščadi – javnega trga na južnem robu območja, ki se navezuje na obstoječo interno cesto. Na ploščadi se namesti urbana oprema, kot so stojala za kolesa, klopi in koši. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin ter urbana oprema morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah.

(3) V jugovzhodnem delu območja se lahko umesti otroško igrišče. Zasnovano je na igralnih otokih z umestitvijo tipskih sestavljenih in večnamenskih igral. Obstoječa brežina se lahko izkoristi za namestitev igral.

(4) Bazenska ploščad povezuje bazene, spremljajoče objekte, plažo in zelene površine. Med zelenimi površinami in bazensko ploščadjo se umesti nizka neprehodna zasaditev, ki omogoča vizualno povezanost odprtih površin in obenem preprečuje prehod in zagotavlja »čisti« vstop na bazensko ploščad le preko bazenčkov za noge in po predhodnem prhanju. Na bazenski ploščadi je predviden nedrseč tlak iz veliko formatnih betonskih plošč.

(5) Na severnem delu bazenskega kompleksa se predvidi prostor za oddih obiskovalcev, in sicer plaža, senčnica s tribunami, ležalniki, zelenica. Plaža se izvede iz mivke ali prodnikov.

(6) Zasaditev visokodebelnih listnatih dreves je predvidena v severozahodnem in severovzhodnem delu bazenskega kompleksa, za zagotavljanje sence na zelenici. Zasaditev dreves je predvidena tudi ob otroškem igrišču in koloparku. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi grmovnimi vrstami. Ob parkirišču se na njegovi zahodni strani zasadi drevesa kot drevored, zaradi bližine podzemnih elektro energetskih vodov in kanalizacije se predvidi koreninska zaščita oziroma ustrezen izbor drevesne vrste glede na razpoložljiv prostor.

(7) Zunanje površine kopališča so od javnih površin na mestih kjer ni objekta, ločene z žično ograjo višine 2,5 m z lesenim polnilom. Ograje se oblikovno uskladijo z osnovnim objektom in ostalo urbano opremo kopališča. Višine ograj ob javni cesti ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest, pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet.

(8) Oporni zidovi se lahko izvajajo, kadar to zahtevajo geomehanski pogoji, po izvedbi jih je potrebno maksimalno ozeleniti s popenjavkami, višina merjeno od terena do vrha zidu ne sme presegati 1,00 m. Primerneje je teren urejati z modeliranjem terena z zatravljenimi brežinami in opornimi zidovi v kaskadah. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.

VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

15. člen

(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic, usmeritev in mnenj k OPPN,

– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,

– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene. Praviloma se mora posamezne vode združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike (odmiki od naravnih in grajenih struktur), kote križanja in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi,

– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,

– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,

– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

16. člen

(cestno omrežje)

(1) Območje obravnave se nahaja v varovalnem pasu državne regionalne ceste R3685 na odseku 7450 Rodne–Rajnkovec. Varovalni pas znaša 15,00 m od roba cestnega sveta.

(2) Dostop na območje načrtovanih ureditev je z obstoječe dovozne ceste, ki poteka po južnem robu območja OPPN in se zahodno priključuje na državne regionalne ceste R3685 na odseku 7450 Rodne–Rajnkovec. Priključevanje dovozne ceste na državno je obstoječe in izvedeno v skladu z izdanim gradbenim in uporabnim dovoljenjem.

(3) Na območje kopališča mora biti med obratovanjem zagotovljena možnost neoviranega dostopa reševalnega vozila na njegovo območje.

(4) Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnem priključku in križiščih. Za vse posege v območju varovalnih pasov je potrebno pridobiti mnenje upravljavca k projektni dokumentaciji.

(5) Objekti za obveščanje in oglaševanje se na območju OPPN lahko predvidijo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča državne ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. Za postavitev je potrebno soglasje Direkcije RS za infrastrukturo ali se rešitev poda pri projektni dokumentaciji za pridobitev mnenja za gradnjo objektov.

(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.

(7) Investitor prostorske ureditve v obstoječih ureditvenih območjih naselij, ki so v varovalnem pasu državne ceste, nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred negativnimi vplivi prometa na njej, določenih z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega.

17. člen

(železniško omrežje)

(1) Območje OPPN se nahaja zunaj varovalnega progovnega pasu regionalne železniške proge št. 32 d. m.–Rogatec–Grobelno.

(2) Zaradi relativne bližine le-te se upošteva, da upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.

18. člen

(letalski promet)

(1) Predmetno območje urejanja se ne nahaja v vplivnih območjih letališč Republike Slovenije in tudi ne heliportov.

(2) Preko območja načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zato je pri posegih v prostor potrebno upoštevanje omejitev, kot izhajajo iz predpisov, ki urejajo letalstvo. Predvsem je pri načrtovanju potrebno upoštevati določila, ki so povezana z ovirami za zračni promet, in sicer, da zunaj cone letališča, štejejo za ovire:

– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča,

– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,

– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m.

(3) Za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je potrebno pridobiti ustrezno mnenje CAA k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

19. člen

(parkirne površine)

(1) Zagotavlja se parkirni normativ iz občinskega prostorskega načrta, ki predpisuje za vrste objektov 24110 Športna igrišča 1 PM/150 m² površine igrišč.

(2) Parkiranje za obiskovalce se zagotovi na zahodni strani kopališča, kjer je predvideno novo parkirišče. Načrtovanih je 52 parkirnih mest, od tega 3 mesta za invalide.

(3) V kolikor na gradbeni parceli kopališča ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest in parkirnih mest za avtobuse, se manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotavlja na obstoječem parkirišču športnega centra.

(4) Ob obstoječi dovozni cesti se zagotovi parkirno mesto za intervencijsko vozilo.

20. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Obravnavano območje je opremljeno z javnim vodovodom. Priključitev je možna na javni vodovod PE HD DN90 na parceli št. 82/6, k.o. Rjavica (1195), vodovod poteka do območja OPPN preko parcel št. 82/6 in 71/17, k.o. Rjavica (1195).

(2) Velikost priključka z vodomerom je potrebno dimenzionirati glede na predvideno porabo pitne vode, tudi s požarno vodo.

(3) Na mestu priključitve je oskrbovalni tlak v vodovodnem omrežju praviloma od 1,50 do 6,00 bar. V posebnih pogojih in v posameznih primerih so navedene vrednosti lahko tudi drugačne. V primerih, ko je tlak na mestu priključitve izven meje normale (1,5 do 6,0 bar), je potrebno tlake v internem vodovodnem omrežju ustrezno korigirati. Ko tlak v omrežju presega 6,0 barov je potrebno vgraditi napravo za znižanje tlaka (reducirni ventil). V primeru, ko je tlak v omrežju manjši kot 1,5 bar je potrebno za obračunskim vodomerom vgraditi napravo za dvig tlaka. Naprave za zvišanje ali zniževanje tlaka so del interne – uporabnikove vodovodne napeljave. Stroški nabave in vgradnje naprave za zvišanje ali znižanje tlaka bremenijo investitorja oziroma uporabnika.

(4) Pri priključkih premera 0<2" se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek, kot je predpisano v Tehničnem pravilniku o izvajanju oskrbe s pitno vodo (OKP Rogaška Slatina d.o.o., januar 2022). Jašek mora biti primerno odvodnjavan in zaščiten proti zmrzovanju. Pri priključkih premer 02" in pri priključkih premera 0>2" se vodomer lahko vgradi v armiranobetonski jašek, kot je predpisano v prej navedenem Tehničnem pravilniku. V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Vodomerni jašek mora biti lociran na vedno dostopnem mestu (nezaklenjen in izven ograje) upravljalcu javnega vodovoda.

(5) V primeru, da bo na območju več objektov oziroma enot je potrebno predvideti ločeno merjenje porabe pitne vode oziroma predvideti za vsako enoto svoje merilno mesto (vodomer).

(6) Na trasi izvedenega vodovodnega priključka ni dovoljeno graditi podzemnega ali nadzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograje ali drogov.

(7) Pred pričetkom gradbenih del je investitor oziroma izvajalec del dolžan pri upravljalcu naročiti zakoličbo obstoječega javnega vodovoda. Za posege v neposredni bližini vodovodnih cevi, kjer je razdalja od skrajnega roba cevovoda manjša od 0,5 m, je potrebno izvajati zemeljska dela ročno in pod nadzorom upravljalca vodovoda.

(8) Vsa križanja in približevanja predvidenih komunalnih vodov z vodovodom morajo biti prikazana in projektno obdelana v tlorisu in po višini. V povoznih površinah je potrebno vodovod ustrezno mehansko zaščititi.

(9) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega omrežja, načrtuje se izvedba hidranta.

(10) Pri gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.

21. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Za območje OPPN je potrebno načrtovati sistem ločenega odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.

(2) Na območju OPPN ni javne meteorne kanalizacije. Padavinske vode se odvaja preko ustrezno dimenzioniranega zadrževalnika meteornih vod v zaceven del neimenovanega vodotoka, desnega pritoka Ločice, vzhodno od območja OPPN. Priključek poteka preko parcel št. 71/6, 79/3 in 79/1, k.o. Rjavica (1195).

(3) Komunalne odpadne vode se odvaja v obstoječo javno fekalno kanalizacijo PVC DN500, ki je priključena na čistilno napravo Rogaška Slatina. Priključitev se izvede na fekalni kanal na parceli št. 79/1, k.o. Rjavica (1195). Bazenske vode se na obravnavani jašek lahko priključijo preko predhodnega usedalnika, lovilca maščob in vgrajene dušilke, ki onemogoča pretok večji od 0,51/s.

(4) Vsi revizijski jaški morajo biti dostopni za potrebe rednega vzdrževanja v času gradnje in po gradnji.

(5) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo predpisom, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje ter predpisov, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(6) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda.

22. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Preko območja OPPN potekajo:

– obstoječi nadzemni daljnovod DV 20 kV D6: Brestovec in

– obstoječi SN podzemni elektro energetski vod I01: Balinišče, ki trenutno obratuje na nizki napetosti.

(2) Omenjeni obstoječi elektroenergetski objekti so omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša 10,0 m za nadzemni daljnovod 20 kV in 1,0 m za podzemni NN 1 kV kabel.

(3) Izdelane so strokovne podlage (elaborat idejne rešitve elektrifikacije) IDP Ureditev el. vodov na območju OPPN Športni center in OPN SD OPN 1 (izdelal Elektro Celje d.d., št. 177/23, januar 2023), za izvedbo ureditev se izdela ločena projektna dokumentacija in pridobi ustrezna upravna dovoljenja.

(4) Vsled sprostitve zemljišča se predvidi demontaža in kabliranje obstoječih DV 20 kV D6: Brestovec in DV 20 kV D6/8 Stari col. DV 20 kV D6 Brestovec se demontira in kablira med opor. št. 38 (tč. A) in opor. št. 28 (tč. C). V oporišču št. 34 (tč. B) se ohrani oziroma ustrezno nadomesti DV steber ter se nanj priklopi predviden SN kablovod s čimer se zagotovi napajanje DV 20 kV D6/12 Brestovec.

(5) Predvidena je izgradnja nove transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Stari col (nadomestna), na parceli št. 71/25, k.o. Rjavica. Obstoječa TP 20/0,4 kV Stari col na parcelah št. 1705 in 1802/2, k.o. Rogaška Slatina, se demontira in opusti. Novo TP Stari col nadomestno je potrebno vključiti oziroma vzankati v obstoječi SN daljnovod D6 Brestovec med tč. A (oporišče št. 38), tč. B (oporišče št. 34) in tč. C (oporišče št. 28).Nova TP bo moči 1 x 1000 kVA, okvirnih tlorisnih dimenzij 4,60 m x 2,70 m, višine 2,70 m. Na SN stran se predvidoma vgradi tri celični 20 kV stikalni blok.

(6) Gradnja objektov v območju varovalnega pasu obstoječega SN podzemnega el. en voda I01: Balinišče, ki poteka ob robu območja OPPN ni dopustna. Predmetni SN podzemni el. en. vod bo delno prestavljen izven območja gradnje parkirišč zaradi nove priključitve v novi TP Stari col (nadomestna).

(7) V okviru izgradnje nove TP Stari col (nadomestna) se iz le te predvidijo novi nizkonapetostni kabelski izvodi, ki bodo napajali nove porabnike predvidene v okviru OPPN, kot tudi obstoječe porabnike, ki se nahajajo na širšem območju ter so se do sedaj napajali iz obstoječe TP Stari col. Prav tako bo v prihodnosti mogoče iz nove transformatorske postaje napajati tudi morebitne nove porabnike.

(8) Izvodi iz obstoječe TP 20/0,4 kV Stari col: izvodi I01: Javna Razsvetljava, Izvod I02: Balinišče, Izvod I03: Kregar, Izvod I04: Krumpak, Izvod I05: Rajnkovec, Izvod I06: Zorin, Izvod I07: Plinska in Izvod I08: Stadion) se nadomestijo z novimi kablovodi iz nove transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Stari col (nadomestna).

(9) Predmetni posegi (prestavitve, demontaža, novogradnja) se bodo izvajali na parcelah št. 58/2, 63, 64/1, 64/2, 66/2, 67/5, 67/6, 68/5, 70/3, 70/5, *129, 506/7, 506/9, 506/10 v k.o. Rjavica (1195) in 1704/2, 1704/4, 1704/5, 1705, 1706/4, 1706/9, 1706/12, 1707/2, 1707/7, 1708, 1709/1, 1710/6, 1713, 1771/1, 1802/2 v k.o. Rogaška Slatina (2635).

(10) Predvidena odjemna moč objekta v OPPN (kopališča) je 200 kW. Energija za napajanje predvidenih objektov v OPPN bo na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah predvidene nadomestne TP. Iz predvidene TP 20/0,4 kV Stari col (nadomestna) se izvede ustrezno dimenzioniran NN 1 kV kabel, ki se priključi v predvideno priključno merilno omarico V-PMO. Predviden dovodni vodnik poteka pod asfaltiranim parkiriščem kopališča in kolesarsko stezo, kar zahteva izdelavo elektro kabelske kanalizacije s katero se zagotovi ustrezno mehansko ščitenje kabla. Predvidene priključno merilne omare se bodo nahajale na takšnih mestih, da bo upravljavcu omogočen neoviran stalni dostop do le teh. Omarice se opremijo z merilnimi garniturami in opremo za napajanje predvidenih odjemalcev. Omarice se opremijo s cilindričnimi vložki upravljalca Elektro Celje d.d..

(11) Predvideni enožilni kabli 20 kV se na območju OPPN, mestih križanj s komunalnimi vodi in pod asfaltiranimi površinami položijo v predvideno elektro kabelsko kanalizacijo. Elektro kabelska kanalizacija se izdela iz zaščitnih cevi Ø 160, za predvidene optične kable pa se dodatno položi cev PEHD 2 x Ø 50 mm. Zaščitne cevi se obbetonirajo z 10 cm debelo plastjo betona C8/10 ali pa se obsujejo s peskom. Ostanek kabelskega jarka se zasuje z zemljo iz izkopa, pod voznimi površinami pa se zasuje s tamponom frakcije 0–32 mm.

(12) Pri nadaljnjem načrtovanju in pridobivanju gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si je potrebno od upravljavca pridobiti ustrezna mnenja za posege v prostor.

23. člen

(zunanja razsvetljava)

(1) Prometne površine na območju OPPN so opremljene z zunanjo razsvetljavo. Lokacije svetilk ob interni dovozni cesti se prilagodi predvideni zunanji ureditvi.

(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije.

24. člen

(prenosno plinovodno omrežje)

(1) Preko območja OPPN poteka prenosni plinovod R21 (premer 100 mm, tlak 10 bar) v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o..

(2) Varovalni pas prenosnega sistema plina znaša 65 m na vsako stran prenosnega plinovoda in 65 m od ograje nadzemnih objektov prenosnega sistema plina. Varnostni pas prenosnega sistema plina znaša 5 m na vsako stran prenosnega plina. Za vse posege v varovalni oziroma varnostni pas prenosnega plinovoda se pridobi soglasje/mnenje upravljavca.

(3) Izdelati je potrebno projektno dokumentacijo načrtovanih posegov v varovalnem oziroma varnostnem pasu prenosnega omrežja zemeljskega plina, kjer se uskladijo in obdelajo vsa križanja in drugi posegi v tem pasu, plinovod pa ustrezno zaščiti pred vplivi. Vsebovati mora med drugim situacijo z vrisanim prenosnim omrežjem zemeljskega plina, komunalno in cestno infrastrukturo, objekti ter drugimi posegi zunanje ureditve. Izdelati je potrebno geološko poročilo o morebitnih vplivih predvidenih objektov in ostalih posegov na prenosne plinovode, predvideti zaščito plinovoda (npr. AB plošče), najbližje odmike pa kotirati. V primeru križanja s plinovodom se izdela podolžni profil ali prerez križanja plinovoda s kotiranimi medsebojnimi prostimi odmiki in tehničnim opisom. Vse rešitve morajo biti obdelane ob upoštevanju veljavne zakonodaje in predpisov za plinovode. Pred projektiranjem se z lokatorjem ali sondažnim izkopom preveri položaj in globino plinovoda. Zakoličenje za potrebe projektiranja izvede pooblaščenec družbe Plinovodi d.o.o. (Služba vzdrževanja).

(4) Najmanjši prosti odmik pri križanju komunalnih vodov s plinovodom znaša 0,5 m. Pri lociranju jaškov komunalne infrastrukture in pri približevanju oziroma vzporednem poteku se upošteva najmanj 5 m odmika od plinovoda. V slučaju poteka pod plinovodom se v projektu obdela zaščita plinovoda (posedanje materiala, zaščita izolacije plinovoda pred poškodbo, opiranje sten izkopa). Pri prečkanju kanalizacije nad plinovodom se med revizijskima jaškoma predvidi plinotesna izvedba kanalizacije (npr. obbetonirane plastične cevi s tesnili) in perforirani pokrovi obeh jaškov. Pri vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati požarno varnostne predpise in ukrepe. Pri križanju s plinovodom se komunalne vode kot so javna razsvetljava, elektro in TK kabli položi v zaščitno cev dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda. V primeru prečkanja plinovoda, ki je katodno zaščiten, z instalacijo v kovinski izvedbi (npr. električni kabli s kovinskim opletom itd.), se predvidi zaščitni ukrep (npr. merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba meritev po končanih delih) oz. se navede, zakaj le-ta ni potreben. Morebitni ozemljitveni sistem mora biti oddaljen najmanj 3 m od plinovoda. Za del plinovoda pod morebitnimi novimi povoznimi površinami je potrebno izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu glede na prometne obremenitve in obremenitve v fazi izvedbe glede na geološko sestavo terena v sodelovanju z geološkim strokovnjakom. Če izračun pokaže obremenitve plinovoda, se obdela ustrezno dimenzionirana zaščita plinovoda, pri čemer nižanje terena nad plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno.

(5) Predvidijo se posebni pogoji dela pri izvajanju del v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoličenje in zaščita plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, statično utrjevanje nasipnega 'materiala nad plinovodom brez vibracij, nadzor družbe Plinovodi d.o.o.). V tem pasu plinovoda tudi niso dovoljene deponije gradbenega ali drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov. Zemeljska dela na križanjih s komunalnimi vodi se morajo izvajati ročno, utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom pa je dovoljeno le statično. Transport preko plinovoda (razen transporta s kmetijsko mehanizacijo) na slabo nosilnem terenu in izven javnih poti se lahko vrši le po predhodno zavarovanih prehodih v dogovoru s pooblaščencem družbe Plinovodi d.o.o..

(6) Zasipanje morebiti odkopanega plinovoda se sme vršiti potem, ko je s strani pooblaščenca družbe Plinovodi d.o.o. pisno potrjeno, da je izolacija nepoškodovana, oziroma da je morebitna poškodba sanirana, če se z meritvijo ugotovi, da je bila pri delih poškodovana. Zasipni material ne sme vsebovati agresivnih sestavin.

(7) Po končanih delih se družbi Plinovodi d.o.o. dostavi načrt in opis izvedenega stanja s prošnjo za izdajo pisne izjave oziroma soglasja na izvedeno stanje, ki potrjuje, da so bili med gradnjo izpolnjeni njegovi pogoji in zahteve njegovega nadzora ter, da so bila dela izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi pogoji, predpisi in standardi.

(8) Zasaditve (drevored in drevju podobna zasaditev), postavitve ograj in njenih stebričkov, drogov, logotipov in podobno je dopustno umeščati v odmiku najmanj 2,5 m od plinovoda.

25. člen

(distribucijsko plinovodno omrežje)

(1) Preko območja OPPN na zahodnem robu poteka distribucijsko plinovodno omrežje, odsek AA-PE63, z obratovalnim tlakom 100 mbar, ki je dovolj zmogljiv za energetsko oskrbo načrtovanih ureditev.

(2) Za predvidene objekte se za energetsko oskrbo za tehnološke procese in ogrevanje z zemeljskim oziroma in v bodoče tudi z obnovljivim plinom, predvidi razširitev plinovodnega omrežja s priključitvijo na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje. Priključevanje je možno iz zahodne smeri znotraj območja OPPN.

(3) Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi odmikov od plinovodne infrastrukture je potrebno, poleg gradbene zakonodaje, podzakonskih aktov in tehničnih smernic, upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.

(4) Vsa križanja plinovoda z načrtovanimi vodi in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo morajo biti pod kotom od 30° do 90° in morajo biti v projektni dokumentaciji DGD prikazana in projektno obdelana.

(5) V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m.

(6) Načrtovane trase plinovodov naj potekajo predvsem po javnih površinah pločnikov oziroma kolesarskih stez, v kolikor to ni mogoče pa v javnih zemljiščih v robu cestnega telesa.

(7) Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina predstavlja zemljišči pas, ki v širini 5,0 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.

26. člen

(omrežje elektronskih komunikacij – TK)

(1) Ob zahodnem robu območja OPPN poteka TK omrežje v upravljanju Telekom Slovenije d.d. (v nadaljevanju TK omrežje).

(2) Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.

(3) Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d. je potrebno v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvideti in vrisati idejne trase TK vodov in TK kanalizacije v idejno dokumentacijo. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.

27. člen

(omrežje elektronskih komunikacij – KKS)

(1) Ob zahodnem robu območja OPPN poteka obstoječe KKS omrežje v upravljanju Telemach d.o.o. (v nadaljevanju KKS omrežje).

(2) Priključitev predvidenih objektov na obstoječe širokopasovno telekomunikacijsko omrežje KKS je izvedljivo z izgradnjo zaščitne cevne KK znotraj obravnavanega območja OPPN. Priključek na komunikacijsko omrežje KKS poteka preko parcel št. 506/7, 70/14, 82/6 in 71/17, k.o. Rjavica (1195) ali variantno preko parcele št. 506/7, k.o. Rjavica (1195).

(3) Kabelska kanalizacija omrežja KKS je na območju urejanja od vstopne točke dalje izvedljiva z umestitvijo SFX ali PE cevi ustrezne dimenzije (premera Ø 110 mm), z vmesnimi revizijskimi jaški in z izvedbo cevne KK od revizijskih jaškov do priključne točke (objekta). Dovodna cevna kabelska kanalizacija KKS do posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča z zaščitnimi SFX ali PE cevmi ustreznega premera (Ø 50 mm). Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (B. C. l Ø 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Notranje inštalacije v objektih morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča(zaključek dovodnih cevi v notranji TK omari ustreznih dimenzij, v kateri se zagotovi tudi električni priključek 220V).

(4) Pri križanju trase kabelske kanalizacije KKS z drugimi komunalnimi vodi mora biti kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju znaša 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo z uskladitvijo tehničnih rešitev. Upoštevana morajo biti določila zakonskih predpisov in uredb.

28. člen

(ogrevanje in učinkovita raba energije)

(1) Ogrevanje se predvidi z uporabo obnovljivih virov energije s toplotno črpalko. Toplotne črpalke naj bodo locirane na vizualno neizpostavljenih mestih z ustreznim odmikom od vhodne ploščadi in sosednjih parcel.

(2) Za ogrevanje objektov se lahko predvidi uporaba zemeljskega plina iz plinovodnega omrežja.

(3) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

29. člen

(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI

30. člen

(varstvo zraka)

(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka: ureditev dovoznih poti na gradbišče in zadostno močenje prevoznih poti ter odkritih površin ob sušnih dnevih z namenom zmanjšanja prašenja.

(2) Za zmanjševanje onesnaževal v zrak se izvedejo naslednji ukrepi:

– za oskrbo s toploto se uporabi obnovljive vire energije s toplotno črpalko,

– načrtovanje in gradnja novih objektov se izvede v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah.

(3) Na območje OPPN ni dovoljeno umeščanje objektov in dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak.

31. člen

(varstvo voda)

(1) Preprečevanje onesnaženja podtalnih in padavinskih vod se zagotavlja s priključevanjem na obstoječi javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi v čistilni napravi Rogaška Slatina.

(2) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(3) Območje OPPN se nahaja izven priobalnih zemljišč vodotoka Ločica in neimenovanega desnega pritoka vodotoka Ločica, ki znaša 5,0 m od meje vodnega zemljišča.

(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga pred gradnjo ali v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.

32. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.

(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni. Pri skladiščenju gradbenih materialov je potrebno preprečiti vnos nevarnih snovi v tla, zagotovi se ustrezno začasno skladiščenje in predaja odpadnega materiala pooblaščenim prevzemnikom odpadkov. Pri gradnji se humus odstrani tako, da se lahko ponovno uporabi pri urejanju zelenic na istih gradbenih parcelah. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se preprečiti tudi odtekanje vode

(3) Pri ravnanju z odpadki nastalimi pri rušenju in gradnji objektov je potrebno vse vrste nastalih odpadkov ločeno zbirati in jih predati pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki.

33. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in skladno z določili Občinskega prostorskega načrta Občine Rogaška Slatina razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom.

(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:

– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

– upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana),

– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.

(3) Obratovanje in uporaba naprav za prezračevanje, ogrevanje ali hlajenje ter naprav za pripravo kopalne vode ne sme presegati predpisanih mejnih ravni hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom.

34. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

35. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Zagotovi ustrezno urejen prostor za zabojnike za odpadke. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz z vozilom za odvoz odpadkov.

(2) Dopusti se izvedba zbiralnic odpadkov v podzemni ali nadzemni izvedbi, lahko je tudi v objektu. V primeru nadzemne izvedbe se zbiralnico uskladi z arhitekturno podobo območja.

(3) Predviden je ustrezno velik prostor za namestitev posod za ločeno zbiranje odpadkov (pet posod na površini 5,00 x 1,00 m) in nemoten dostop ter obračalno mesto specialnega komunalnega vozila (obračanje iz obstoječe dovozne ceste na načrtovano parkirišče) skladno z določili občinskega predpisa, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.

36. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM

37. člen

(varstvo pred poplavo)

(1) Izdelan je elaborat Izdelava hidrološko hidravlične analize, KPN KRPN, KEN in KREN za obstoječe in predvideno stanje za širitev površin športnega centra Rogaška Slatina – hidrološko hidravlična analiza (izdelal Hidrosvet d.o.o., št. 130/23, september 2023, dop. januar 2024).

(2) Severno od predvidenih ureditev v območju OPPN poteka neimenovani potok, pritok Ločnice, ki ob poplavnih dogodkih prestopa svoje bregove in tudi regionalno cesto oziroma kolesarsko pot. Na vzhodnem robu območja OPPN so v manjšem obsegu opredeljeni razredi preostale (Pp), majhne (Pm) in srednje (Ps) poplavne nevarnosti. Predvidene ureditve so izven območja poplavnih voda, na ploščad ne sežejo poplavne vode Q500. Območje urejanja je odmaknjeno iz območja poplavnih voda Q10, Q100 in Q500. Za obstoječe stanje je prevzeta odstranitev nasipa ob pomožnem nogometnem igrišču za katerega niso bila pridobljena ustrezna dovoljenja za gradnjo.

(3) Predvidena gradnja nima bistvenega vpliva na poplavno območje oziroma je vpliv lokaliziran na manjšem območju. Gradnja nima vpliva dolvodno. Predvidena gradnja oziroma objekt je prilagojena obstoječemu terenu in tako nima večjega vpliva. Večji vpliv pa ima odstranitev protipoplavnega nasipa na vzhodu območja urejanja. Za izris sedanjega stanja se je upoštevalo stanje brez protipoplavnega nasipa okrog nogometnega igrišča, saj le ta nima dovoljenja s strani DRSV.

(4) V predvidenem stanju poplavne vode ne dosežejo območja predvidenih ureditev OPPN (bazenski kompleks, kolopark, parkirišče). Otroško igrišče se v majhnem obsegu nahaja na območju razreda male poplavne nevarnosti (Pm). Skladno z uredbo, ki ureja pogoje gradnje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja so načrtovani objekti dopustni.

(5) Za zagotovitev poplavne varnosti predvidenega OPPN pred poplavnimi vodami se kot ukrep izvede brežine malenkostno stran od vodnega prostora in odstrani nasip ob pomožnem nogometnem igrišču (gre za zatečeno stanje). Ukrepi morajo biti izvedeni pred gradnjo oziroma najkasneje pred izdajo uporabnega dovoljenja za bazenski kompleks.

(6) Pri načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(7) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo z ustrezno dimenzioniranim zadrževalnikom.

(8) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za okolje.

38. člen

(varstvo pred potresom)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.175.

39. člen

(zaklanjanje)

Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče kot dopolnilna zaščita ni potrebna.

40. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine.

(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega omrežja, načrtuje se izvedba zunanjega hidranta.

(3) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.

(4) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.

41. člen

(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)

(1) Območje OPPN se nahaja izven plazljivih območij in erozijsko ogroženih območij.

(2) Nahaja se na območju majhne verjetnosti pojavljanja plazov. Izdelano je Geološko poročilo o sestavi temeljnih tal in geoloških razmerah na območju gradnje (izdelal GEOMET, d.o.o., št. 246-10/2023, oktober 2023). V času terenskega ogleda vidnih znakov, ki bi kazali na problem globalne stabilnosti ali erozijske ogroženosti, ni bilo zaznanih. Na območju gradnje so tla sestavljena iz nehomogenih nasipov maksimalne debeline 2 m, pod katerimi se nahajajo glinena tla. Kompaktna podlaga se nahaja na globini med 10.5 in 11.0 m (kota cca 204,3 m n. v.). Lokacija ni primerna za ponikanje.

(3) Glede na izvedene raziskave bo potrebno na lokaciji gradnje bazenov odstraniti slabo nosilne in nehomogene nasipe (gradbeni odpadki, zemljinski nasipi) katerih maksimalna globina je do 2 m. V določenih primerih bo globina izkopov že presegala umetno nasutje, vendar je potrebno na teh mestih v vsakem primeru izboljšati nosilnost temeljnih tal v minimalni debelini 40 cm v kombinaciji z geomrežami. Na območju parkirišča naj se predvidi delna zamenjava nasipnega sloja (debeline 1–2 m). Material naj se nadomesti s kvalitetnim materialom 0/200 mm. Brežine širokega izkopa naj se izdelajo pod naklonom 1:2. V kolikor to ni mogoče naj se varovanje gradbene jame izvede z zagatnicami dolžine 8 m.

(4) Pri izvedbi izkopov in temeljenja je potrebno zagotoviti geomehanski nadzor, ki bo podrobno spremljal izkope in po potrebi predvidel dodatne geotehnične ukrepe. V fazi izdelave projektne dokumentacije naj se ponovno preveri možnost plitvega temeljenja na delno saniranih temeljnih tleh ali preveri preračun pilotov ob znanih obtežbah.

42. člen

(razlitje nevarnih snovi)

V območju OPPN ni pričakovati razlitja olj.

X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

43. člen

(etapnost)

(1) Posamezne vsebinske sklope objekte je možno izvajati etapno ob predhodni izvedbi vseh z OPPN načrtovanih skupnih prometnih, komunalnih, energetskih in komunikacijskih ureditev.

(2) Ukrepi iz 37. člena tega odloka, s katerimi se bo zagotovilo poplavno varnost predvidenega OPPN pred poplavnimi vodami, morajo biti izvedeni pred gradnjo oziroma najkasneje pred izdajo uporabnega dovoljenja za bazenski kompleks.

(3) Bazenski kompleks je možno izvajati etapno, kot postopno dograjevanje stavbe (povečanje deleža pozidanega dela kolobarja).

XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

44. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,

– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

45. člen

(gradbene parcele ter merila in pogoji za parcelacijo)

Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti 6 geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.

XII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

46. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:

– spremembe zunanjih tlorisnih gabaritov in/ali sprememba mikrolokacije kopališke stavbe (celotnega obroča) do +3,0 m,

– dopustno je odstopanje na manjše gabarite,

– sprememba mikrolokacije objektov in zunanjih ureditev ob upoštevanju odmikov, določenih s tem odlokom,

– sprememba oblike in gabaritov bazenov znotraj območja bazenske ploščadi,

– smiselno se ob upoštevanju ostalih dopustnih odstopanj lahko spremeni potek gradbene parcele, dopustno je združevanje ali razdelitev gradbenih parcel,

– pri povečanju in zmanjšanju tlorisnih gabaritov, pri spremembi mikrolokacije objektov se ne sme zmanjševati v OPPN določenih odmikov od parcelnih mej in odmikov od vodov gospodarske javne infrastrukture skladno z veljavno zakonodajo,

– na območjih ohranjanja travnih površin je dopustna ureditev parkovnih površin s postajališči za kolesarje, klopi, mize, koši za smeti, informacijske table, manjša fitnes oprema na prostem; na parceli št. 71/26, k.o. Rjavica (1195), ki se nahaja med načrtovanimi parkirnimi prostori je dopustna izvedba parkirnih mest,

– bazensko ploščad je v zimskem obdobju dopustno prekriti (balon ipd. sezonski objekt),

– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se po potrebi uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.

XIII. KONČNE DOLOČBE

47. člen

(vpogled)

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Rogaška Slatina in na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah.

48. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

49. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0320-0008/2024-02

Rogaška Slatina, dne 30. oktobra 2024

Župan

Občine Rogaška Slatina

mag. Branko Kidrič

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 97/2024 z dne 19. 11. 2024