Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 89/2024 z dne 18. 10. 2024

2721. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ŠO-1 »Ureditev turistično rekreacijskih površin pri Planinskem domu Šmohor« (ID 1738), stran 8618.

Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) v povezavi s tretjim odstavkom 298. člena ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljevanju: ZUreP-3) in na podlagi 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1, 68/18, 61/19 in 157/20) je Občinski svet Občine Laško na 13. seji dne 2. 10. 2024 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ŠO-1 »Ureditev turistično rekreacijskih površin pri Planinskem domu Šmohor« (ID 1738)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Laško (Uradni list RS, št. 3/18) Občinski svet Občine Laško sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ŠO-1 »Ureditev turistično rekreacijskih površin pri Planinskem domu Šmohor« z identifikacijsko številko 1738, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 552/19, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o..

(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-2 in podzakonski akti.

II. VSEBINA OPPN

2. člen

(1) Odlok o OPPN določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitev in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.

(2) Sestavni del OPPN so poleg besedila odloka tudi kartografski del in spremljajoče gradivo:

Kartografski del:

1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju	M 1:2000
2. Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem	M 1:500
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:1000
4. Prikaz gradbenih in drugih regulacijskih linij	M 1:500
5. Ureditvena in prometna situacija	M 1:500
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro	M 1:1000
7. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave	M 1:500
8. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom	M 1:500

Spremljajoče gradivo:

1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

2. Sklep o pripravi OPPN

3. Izhodišča za pripravo OPPN

4. Prikaz stanja prostora

5. Strokovne podlage

6. Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO

7. Konkretne Smernice nosilcev urejanja prostora

8. Mnenja nosilcev urejanja prostorov k osnutku OPPN

9. Mnenja nosilcev urejanja prostorov k predlogu OPPN

10. Elaborat ekonomike

11. Obrazložitev in utemeljitev OPPN

III. UREDITVENO OBMOČJE OPPN

3. člen

(1) Ureditev turistično rekreacijskih površin na Šmohorju je predvideno na parc. št.: 811/6, 811/3, 821/7, 820/1, 819/2, 818/7, 818/6, 821/8, k.o. 1023 Slivno. Del parcele št.: 811/6, k.o. 1023 Slivno je po OPN Občine Laško kmetijsko zemljišče – K1, v katerega z OPPN ne posegamo in se ohranijo zelene površine. Na zahodni strani obravnavanega območja so travne površine (območje najboljših kmetijskih zemljišč). Na severni in vzhodni strani so gozdna zemljišča. Južni del obravnavanega območja je obstoječa zunanja ureditev Planinskega doma Šmohor.

(2) Dostop do območja je možen preko planinskih poti ter preko lokalnih cest LC200281 Spodnja Rečica–Slivno–Šmohor in LC200321 Zgornja Rečica–Gozdnik–Šmohor.

IV. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGEGA POSEGA V PROSTOR

4. člen

(1) Obravnavano območje je namenjeno turistično rekreativnim dejavnostim. Program razvoja obstoječih in novih dejavnosti na območju je oblikovan tako, da je omogočena njegova postopna realizacija oziroma gradnja objektov.

(2) Predvideni program obsega:

– za obstoječ objekt Planinski dom na Šmohorju so dopustne prizidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela in možnost izrabe sončne energije;

– ureditev že obstoječega travnatega nogometnega igrišča, in obstoječega travnatega odbojkarskega igrišča;

– izgradnja novega košarkarskega igrišča zahodno od odbojkarskega igrišča;

– ureditev prostora za šotorišča ali glamping hišice v gozdu na severovzhodni in vzhodni strani obravnavanega območja;

– izgradnja plezalne balvanske stene z odrom, ki bo služil tudi drugim turističnim namenom med planinskim domom in nogometnim igriščem;

– ureditev obstoječih prostorov za piknik;

– ureditev območja že obstoječih otroških igral;

– izgradnja turistično-rekreacijskega spremljevalnega objekta vzhodno od planinskega doma;

– ureditev površin za turistično, športne in rekreacijske dejavnosti;

– postavitev urbane opreme (klopi, poučnih tabel, košev za odpadke, igral, stojal za kolesa in podobno);

– izgradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.

(3) Območje je prometno, komunalno in energetsko že opremljeno. Potrebne bodo le razširitve obstoječih kapacitet zaradi predvidenih širitev objektov in naprav na obravnavanem območju.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

Območje OPPN je namenjeno oživitvi širšega območja Planinskega doma na Šmohorju s turističnimi in športnimi dejavnostmi.

6. člen

(vrste gradenj)

(1) Dovoljena je gradnja:

– novih objektov,

– rekonstrukcija, obnova,

– dozidava,

– nadzidava,

– vzdrževalna dela,

– postavitev naprav za izrabo sončne energije.

(2) Vse predvidene gradnje in ureditve (vključno z vzdrževalnimi deli) morajo ustrezati pogojem, omejitvam in prepovedim, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe (vodovarstveni območji – VVO Ill, zajetje Ramšak in zajetje Li-2194 (Liboje)) ter Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99 in 21/02; v nadaljevanju: vodovarstveni odlok)– (Ill – širši varstveni pas za zajetje Štenge). Vse predvidene gradnje in ureditve (vključno z vzdrževalnimi deli) so dovoljene pod pogoji, omejitvami in prepovedmi, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe in vodovarstvenega odloka.

(3) Na celotnem območju je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02) in v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16).

7. člen

(vrste objektov glede na namen)

(1) Dopustni so naslednji objekti in dejavnosti:

– 12121 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,

– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– 24110 Športna igrišča,

– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

– 21122 Samostojna parkirišča,

– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,

– 31130 Utrjene površine,

– 31140 Utrjene brežine,

– 32120 Urbana oprema.

(2) V skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02) so na obravnavanem območju dovoljeni objekti in dejavnosti opisanih v tem členu, če gre za pomožne oziroma pripadajoče objekte v sklopu rekonstrukcije in prizidave Planinskega doma na Šmohorju.

(3) Vsi objekti in dejavnosti navedeni v tem členu, morajo ustrezati pogojem, omejitvam in prepovedim, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe (vodovarstveni območji – VVO Ill, zajetje Ramšak in zajetje Li-2194 (Liboje)) ter Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02; v nadaljevanju: vodovarstveni odlok) – (Ill – širši varstveni pas za zajetje Štenge). Vsi objekti in dejavnosti, so dovoljeni pod pogoji, omejitvami in prepovedmi, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe in vodovarstvenega odloka.

8. člen

(pogoji za ureditev Planinskega doma Šmohor in turistično-rekreacijskega spremljevalnega objekta)

(1) Obstoječ Planinski dom Šmohor se bo rekonstruiral (obnovil) in prizidal, da se zagotovijo razvojnim potrebam ustrezno veliki servisni prostori (povečanje kuhinje, jedilnice in sanitarij, izvedba sob za nastanitev, ureditev prostorov za zaposlene). Objekt se bo tudi energetsko saniral, da se zmanjša raba energije in s tem povezani stroški za energijo ter tudi izboljšanje pogojev dela in ugodja bivanja v objektu. Potrebno je rekonstruirati (obnoviti) ali zamenjati obstoječe komunalne vode, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb in urbanističnih zahtev, niso več ustrezni. Za oskrbo objekta z električno energijo je možnost izrabe sončne energije in biomase.

(2) Ker rešitev za prenovo Planinskega doma Šmohor v fazi izdelave OPPN še ni znana, je določena gradbena meja, ki določa površino za predvidene prizidave k objektu. Gradbeno mejo, ki je prikazana v grafičnem delu OPPN, se ne sme presegati, lahko pa se je posegi dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.

(3) Spremljajoči turistično-rekreacijski objekt je namenjen turistični dejavnosti Planinskega doma Šmohor in površinam, ki so namenjene športno rekreacijski dejavnosti.

9. člen

(pogoji za ureditev površin za turistično, športne in rekreacijske dejavnosti)

(1) Površine so predvidene v gozdu na SV in V delu območja OPPN. Predvidene so lokalne izravnave in čiščenje terena (podrast in druga vegetacija) namestitev naprav za športne in rekreacijske dejavnosti, ureditev dostopnih pešpoti. Pri oblikovanju prehodov v območje, je potrebno utrditi gozdna tla. Pri tem se uporabi naravne gradbene materiale. Z usmerjanjem gibanja obiskovalcev je potrebno zagotoviti vzdržno stanje na gozdnih tleh.

(2) Celotno površino predvidene prostorske ureditve, poraščeno z gozdnim drevjem ter sosednje površine v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega drevja, je potrebno pred umeščanjem objektov v prostor pregledati in odstraniti morebitno oslabelo ali suho drevje. Gre za odstranitev samo posameznih dreves, ki bi lahko imela kasneje negativni vpliv na rekreacijsko infrastrukturo. S tem se bo natančneje določilo drevesa, ki bodo ključna za postavitev športne in rekreacijske infrastrukture. Pri tem je potrebno upoštevati navodila arboristov. Praviloma naj se na posamezno drevo ne načrtuje več tras oziroma naj se le-te oblikuje na način, ki bo po potrebi omogočal prestavitev trase (ob primeru sušenja dreves).

(3) Zaradi občutljivosti gozdnih tal in možnih negativnih pojavov, se v okviru projektiranja celotnega območja predvidi tudi možnost zaprtja dela le-tega. Posebej gre za zapiranje dela območja v času povečane razmočenosti tal.

10. člen

(pogoji za ureditev obstoječega parkirišča)

(1) Parkirišče je locirano na skrajnem vzhodnem delu obravnavanega območja OPPN. Uvoz na parkirišče je na vzhodni strani, preko lokalne ceste Zgornja Rečica–Gozdnik–Šmohor in poti lovske družine Rečica pri Laškem. Parkirišče je v makadamski izvedbi. Ob parkirišču je javna razsvetljava. Iz parkirišča poteka obstoječa pešpot do Planinskega doma na Šmohorju. Obstoječa pešpot se rekonstruira tako, da omogoča dostop funkcionalno oviranim osebam. Za stabilizacijo terena nad parkiriščem je že izveden oporni zid – kamnita zložba. Obstoječa kamnita zložba se maksimalno ozeleni. Brežina nad obstoječim opornim zidom – kamnito zložbo se izvede v naklonu 1:1,5 in se ustrezno utrdi ter zazeleni z avtohtonim rastlinjem. V primeru ureditve prostora za šotore ali glamping hišic nad parkiriščem se lahko zaradi potrebe po stabilizaciji brežine izvede nov oporni zid – kamnita zložba maksimalne višine 2,00 m z zaščitno ograjo in se izvede kaskadno glede na obstoječo zložbo. Nov oporni zid – kamnito zložbo je potrebno prav tako primerno zazeleniti.

(2) Preureditev obstoječega parkirišča se izvede iz travnega satja z veliko drenažno sposobnostjo, ki preprečuje zbijanje tal, razmočenje terena, ugrezanje in blato, hkrati pa omogoča pluženje snega. Pod travnim satjem se izvede tampon v naklonu 4 % proti plitvi rigoli. Pod tampon se položi geotekstil na katerega se izvede nepropustna folija. Planum spodnjega ustroja se odvodnjava preko prečnih sklonov v plitvo rigolo. V rigoli je predvidena midren drenažna cev, ki se priključi na lovilec olj. Vse padavinske vode odtekajo s pomočjo prečnih in vzdolžnih padcev v lovilec olj, od tam preko meteornega revizijskega jaška v zadrževalnik. Preliv iz zadrževalnika se spelje v meteorni revizijski jašek in nato so vode preko cestnega prepusta speljane v meteorni revizijski jašek. Iz meteornega revizijskega jaška je padavinska voda speljana po ceveh do iztoka v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica, kjer se odvajajo vse padavinske vode s pobočij. Na območju iztoka se površina utrdi s kamnito zložbo, pod iztokom pa se površine ozelenijo. Naklon iztočne glave je enak naklonu brežine. Parkirišče bo opremljeno s prometno signalizacijo.

(3) Parkirišče sestoji iz parkirnih mest za osebna vozila in avtodome. Postajališče za avtodome se opremi z oskrbovalnimi stebrički, ki imajo vgrajen električni priključek, priključek za vodo, odtok za fekalije, varovalke.

(4) Na obravnavanem območju je parkiranje vozil zunaj urejenih parkirnih površin prepovedano, razen če gre za parkiranje lastnikov kmetijskih ali gozdnih zemljišč na ali ob njihovih parcelah zaradi opravljanja kmetijskih ali gozdarskih del ali če gre za parkiranje v času javnih prireditev, ki so dovoljene s strani pristojne upravne enote.

11. člen

(pogoji za ureditev prostora za izposojo koles)

Na obstoječi lokaciji za kolesa severozahodno od Planinskega doma in ob predvideni plezalni steni, se predvidi prostor za parkiranje in izposojo koles s polnilno postajo in servisnimi stebrički za električna kolesa.

12. člen

(pogoji za ureditev igrišča)

(1) Na območju OPPN je predvidena ureditev obstoječih igrišč za mali nogomet in odbojko ter izgradnja manjšega igrišča za košarko (igra trojk).

(2) Tlorisna dimenzija travnatega igrišča za nogomet je 38,00 m × 18,00 m. Igrišče bo zaščiteno z visoko ograjo h = 4,00 m.

(3) Tlorisna dimenzija igrišča za odbojko je 18,00m × 9,00m. Podlaga je naravna trava. Priporoča se izvedba peščene podlage zaradi zmanjšanja drsenja.

(4) Tlorisna dimenzija novega igrišča za košarko (igra trojk) je 15,00 m × 11,00 m. Predvidena je tlakovana podlaga, ki omogoča vodoprepustnost.

(5) Karakteristike igrišč morajo biti prilagojene zahtevam veljavnih predpisov in standardov s področja športa.

13. člen

(pogoji za ureditev območja za šotore ali glamping hišic)

(1) Območje za šotore ali glamping hišice je predvideno na vzhodni strani obravnavanega območja, v gozdu na parkirnim prostorom. Objekti se morajo neagresivno vključiti v okolje, kar pomeni da spoštujejo in ne poslabšujejo ureditve oziroma organiziranosti celotnega območja.

(2) Sanitarni prostori za potrebe območja za šotore ali glamping hišic se lahko izvedejo v obstoječem domu, v predvidenem turistično-rekreacijsko spremljevalnem objektu jugozahodno od območja ali v območju samem kot pritličen sanitarni blok okvirnih dimenzij 3,10 m × 8,00 m.

(3) Pri oblikovanju prehodov je potrebno načrtovati utrditve gozdnih tal. Pri tem se uporabi naravne gradbene materiale.

14. člen

(pogoji za ureditev preostalih površin)

(1) Ureditev prireditvenega odra s plezalno balvansko steno

Obstoječ prireditveni prostor s klopmi in mizami se ohrani. Prireditveni prostor je severno od Planinskega doma Šmohor oziroma med nogometnim igriščem in domom. Na prireditvenem prostoru je predvidena postavitev prireditvenega odra, velikosti 6,00 m × 8,00 m × 0,80 m s plezalno balvansko steno višine 4,50 m. Lokacija odra s plezalno balvansko steno je na zahodnem robu območja OPPN.

(2) Ureditev obstoječih piknik prostorov

Že obstoječi piknik prostori bodo opremljeni s fiksno leseno mizo in klopmi ter zidanim žarom – kaminom. Piknik prostor bo tlakovan ali v izvedbi travnih plošč. V neposredni bližini piknik prostorov so postavljeni koši za smeti.

(3) Ureditev obstoječega območja otroških igral

V osrednjem delu OPPN med nogometnim igriščem in predvidenim območjem ureditve prostora za šotore in glamping hišice je območje obstoječega otroškega igrišča, ki se uredi in po potrebi dopolni z dodatnimi igrali.

(4) Urejanje zelenih površin

Ureditev in zasaditev morata biti zasnovani tako, da se ohranja obstoječe rastje gozda in identitete območja kot celote. Pri hortikulturnih ureditvah se morajo uporabiti avtohtone rastlinske vrste. Posegi v teren morajo biti izvedeni z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Med posameznimi dejavnostmi je predvidena zasaditev avtohtonih vrst grmovnic. Zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti je z gradnjo prizadete površine po posegu potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Novonastala situacija (nov gozdni rob, razgaljena tla, novo nastale brežine, vkopi, nasipi ipd.) se sanira z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. V čim večji meri se ohranja naravne reliefne značilnosti zemljišča in obstoječe peš povezave. Robovi in nasutja, ki nastanejo zaradi načrtovanih ureditev, se sanirajo in prilagodijo terenu v okolici. Ureditev je načrtovana tako, da omogoča prehod prostoživečih vrst živali. Pešpoti se ustrezno utrjene in posute s peskom ali delno tlakovane.

(5) Urbana oprema

Med urbano opremo spadajo klopi, koši za odpadke, označitve posameznih območij s tablami in smerokazi v sklopu enotne podobe vizualnih komunikacij območja, stojala za kolesa, otroška igrala, športna orodja za telovadbo na prostem in podobno. Urbana, varovalna in druga oprema, se bo v čim večji meri skladala z naravno kuliso (naravni materiali, barve zemeljskih tonov). Dovoljeni materiali pri oblikovanju urbane opreme so: les, naravni kamen in kovina. Barve pa naravne barve lesa in kamna, kovinski deli v odtenkih sive ali črne. Rekreacijske in športne aktivnosti se usmerja tudi v spoznavanje in doživljanje narave. S postavitvijo poučnih tabel se uredijo točke za predstavitev naravovarstvenih vsebin. Načrt interpretacije bo sestavni del enotne podobe ureditvenega območja.

15. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(2) Vse predvidene gradnje in ureditve (vključno z vzdrževalnimi deli) morajo ustrezati pogojem, omejitvam in prepovedim, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe (vodovarstveni območji – VVOIll, zajetje Ramšak in zajetje Li-2194 (Liboje)) ter Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02; v nadaljevanju: vodovarstveni odlok) – (VVOIll – širši varstveni pas za zajetje Štenge). Vse predvidene gradnje in ureditve (vključno z vzdrževalnimi deli) so dovoljene pod pogoji, omejitvami in prepovedmi, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe in vodovarstvenega odloka.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE

16. člen

(splošno)

(1) Območje je prometno, komunalno in energetsko že opremljeno.

(2) Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci. Vsi obstoječi komunalni vodi se bodo pred pričetkom del določili na terenu z upravljavci le-teh, tako smerno kot globinsko in dimenzijsko.

(3) Vso sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti usklajeno zgrajeno v kabelski podzemni izvedbi. Pod asfaltiranimi in drugače utrjenimi površinami je vse električne in TK vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.

17. člen

(dostop in prometna ureditev)

(1) Dostop za motorna vozila do obravnavanega območja OPPN je obstoječ, preko lokalnih cest Rečica–Slivno–Šmohor in Zg. Rečica–Gozdnik–Šmohor.

(2) Dostop do Planinskega doma Šmohor je dovoljen dovoz za intervencijska vozila ter vozila zaradi izvedbe rednih in investicijskih vzdrževalnih del ter v času gradnje objektov in prireditev. Ob obstoječem objektu na južni strani je urejena manipulativna površina za dostavo blaga za potrebe Planinskega doma Šmohor. Za kolesarje je na zahodni strani območja ob Planinskem domu Šmohor predvidena postavitev stojal za kolesa.

(3) Na vzhodnem delu obravnavanega območja je makadamsko parkirišče, kjer je parkirišče za obiskovalce.

(4) Območje OPPN je pešcem dostopno tudi preko različnih planinskih poti.

(5) Predvidena je ureditev obstoječih pešpoti za vzpostavitev povezanega turistično-rekreacijskega območja in dostopov do programskih vsebin.

(6) Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območjih križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir.

18. člen

(odvajanje fekalnih in padavinskih vod)

(1) Ob Planinskem domu Šmohor je obstoječa mala komunalna čistilna naprava 16 PE tip ECO BLUE, predvidena je zamenjava MKČN z zmogljivostjo 32 PE. Za čistilno napravo je kontrolni jašek iz katerega se očiščene vode stekajo v revizijski jašek meteorne kanalizacije. Iz meteornega revizijskega jaška so prečiščene komunalne vode speljane po ceveh do iztoka v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica.

(2) Odvajanje fekalnih vod avtodomov bo speljan v vodotesno nepretočno greznico, kapacitete 8000 l iz polietilena. Zbrane odpadne vode se odvažajo na ustrezne objekte čiščenja (Komunalna čistilna naprava Laško), kjer se snovi nadzorovano razgradijo po ustreznih tehnoloških postopkih. Nepretočna greznica na izpraznjevanje je predvidena zaradi fekalnih odpadnih vod, ki imajo lastnosti fekalnih odpadnih vod iz kemičnih WC-jev, tovrstne odpadne vode zaradi kemikalij, ki se dozirajo v kemične WC-je, niso primerne za čiščenje na MKČN.

(3) Preureditev obstoječega parkirišča se izvede iz travnega satja z veliko drenažno sposobnostjo, ki preprečuje zbijanje tal, razmočenje terena, ugrezanje in blato, hkrati pa omogoča pluženje snega. Vse padavinske vode odtekajo s pomočjo prečnih in vzdolžnih padcev v lovilec olj, od tam preko meteornega revizijskega jaška v zadrževalnik. Preliv iz zadrževalnika se spelje v meteorni revizijski jašek in nato so vode preko cestnega prepusta speljane v meteorni revizijski jašek. Iz meteornega revizijskega jaška je padavinska voda speljana po ceveh do iztoka v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica, kjer se odvajajo vse padavinske vode s pobočij. Na območju iztoka se površina utrdi s kamnito zložbo, pod iztokom pa se površine ozelenijo. Naklon iztočne glave je enak naklonu brežine.

(4) Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin, zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti ponikanje, prepustne povozne površine, zadrževalnik oziroma več posameznih zadrževalnih bazenov ali druge podobne rešitve.

(5) Posamezni zadrževalnik mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo objektov mora biti dimenzioniranje in detajl zadrževalnika/ov (ovrednotenje količin).

(6) Zaledne vode za opornim zidom se kontrolirano speljejo v travno muldo, ki bo v stiku brežine in krone zidu. Drenažne vode za opornim zidom se zajamejo v drenažno cev in speljejo izven območja zidu preko meteornega revizijskega jaška v zadrževalnik. Iz zadrževalnika se vode speljejo preko cestnega prepusta v meteorni revizijski jašek. Iz meteornega revizijskega jaška je padavinska voda speljana po ceveh do iztoka v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica.

19. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Potrebno je zagotoviti zadostno količino pitne in sanitarne vode ter varno vodooskrbo, na način, ki ne ogroža zdravja in ki ne obremenjuje okolja.

(2) Obstoječi objekt Planinski dom Šmohor, je priključen na javni vodovod preko vodomera DN 20, tlak na priključku je ca. 1 bar zato ima obstoječi objekt vgrajeno napravo za dvig tlaka. Pri načrtovanju urejanja prostorov, kjer se bo uporabljala pitna voda je potrebno upoštevati dejstvo da je tlak ca. 1 bar. Investitor si mora po potrebi zagotoviti napravo za dvigovanje tlaka iz javnega vodovoda.

20. člen

(električno omrežje)

(1) V območju predvidenih ureditev se nahajajo obstoječi elektroenergetski vodi in naprave:

– obstoječ NN podzemni el. en. vod od obstoječega stojnega mesta čez celotno območje za napajanje objekta na parc. št. 654, k.o. Slivno,

– obstoječ NN priključni vod z priključno merilno omarico za Planinski dom na Šmohorju,

– obstoječ NN nadzemni el. en. vod od TP do obstoječega stojnega mesta.

(2) Prej navedene el. en. vode in naprave je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnih pasov, kateri znašajo:

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;

– za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV – 1,5 m.

(3) V sklopu rekonstrukcije, prizidave in energetske sanacije doma na Šmohorju je potrebno prej navedene vode prestaviti izven območja predvidene prizidave.

(4) Glede na prej navedeno je potrebno od obstoječe TP Šmohor predvideti nov NN podzemni el. en. vod in v območju obstoječega NN stojnega mesta, kjer se predvidi prostostoječa razdelilna omarica v kateri se priključi obstoječi NN podzemni el. en. vod, ki služi za napajanje obstoječega objekta na parc. št. 654, k.o. Slivno.

(5) V kolikor bo v sklopu prizidave in rekonstrukcije predmetni NN priključek za Planinski dom na Šmohorju tangiral predmetne posege v sklopu prizidave, je potrebno predvideti novo prostostoječo priključno merilno omarico in NN priključni vod, kamor se prestavi obstoječe merilno mesto za Planinski dom na Šmohorju.

(6) NN podzemni el. en. vod, ki napaja obstoječi objekt na parc. št. 654, k.o. Slivno, poteka čez predvideno ureditev, kar pomeni, da je potrebno obstoječ NN podzemni vod prestaviti izven območja gradnje.

(7) Prav tako je potrebno predmetni el. en. vod v območju predvidenih utrjenih površin (pešpoti in predvidenega parkirišča) mehansko zaščititi in oceviti.

(8) Nižanje nivelete terena v varovalnem pasu NN podzemnega el. en. voda ni dopustno. V nasprotnem primeru je potrebno predvideti nov NN podzemni el. en. vod.

(9) Zasaditev dreves, grmičevja in podobno v območju varovalnega pasu SN in NN podzemnih el. en. vodov nedopustno.

(10) Možna je kakšna koli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenosti debla od trase nizkonapetostnega električnega kabla 2,5 m s tem, da pa je električne kable potrebno položiti v mapitel cev Ø160 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistem drevesa.

(11) Postavitev kakršnekoli ograje v območju varovalnega pasu NN podzemnih el. en. vodov je nedopustna.

(12) Za napajanje predmetnega območja se predvideva novo merilno mesto s predvideno priključno močjo 43 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 63 A oziroma z možnostjo povezave do 55 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 80 A. Energija za napajanje novega merilnega mesta je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Šmohor s tem, da je v TP potrebno dograditi varovalno podnožje.

(13) Pri načrtovanju in gradnji objektov na obravnavanem območju je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Idejna zasnova elektroenergetske infrastrukture je projektno obdelana v posebni mapi.

21. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Planinski dom Šmohor ima obstoječ priključek na telekomunikacijsko omrežje. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d., katerega je potrebno glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. V kolikor bodo potrebe po novih TK storitvah, bo potrebno preveriti zmogljivosti obstoječega TK omrežja in po potrebi dograditi obstoječe omrežje.

22. člen

(plinovodno omrežje)

Na območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Operater distribucijskega sistema na območju Planinskega doma Šmohor ne načrtuje širitev distribucijskega sistema, saj niso izpolnjeni ekonomski kriteriji, ki bi opravičevali gradnjo plinovodnega omrežja.

23. člen

(javna razsvetljava)

Na območju celotne ureditve je predvidena razsvetljava. Predvidena so LED svetila, brez sevanja. Svetloba je usmerjena v tla okoli svetilke, tako da ne bo prišlo do svetlobnega onesnaževanja. Uporabijo se LED svetilke (rumeno bela svetloba) do 2700 K. V vsakem primeru je potrebno uporabljati zasenčene svetilke brez UV in modrega dela spektra, svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj moteča za živali. Obratovalni čas osvetlitve območja je do najkasneje 22. ure. Ponoči naj se rekreacijskih površin ne osvetljuje.

24. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ob predvidenem parkirišču je predvideno zbirno in odjemno mesta za komunalne odpadke. Prostor, kjer bodo nameščene posode mora biti utrjen, zagotovljeno mora biti redno čiščenje. Posode morajo biti namenjene ločenemu zbiranju odpadkov, zagotovljen mora biti nemoten dostop ter obračalno mesto specialnega komunalnega vozila skladno z določili občinskega Odloka o izvajanju obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 80/11).

(2) Gradbene odpadke, ki bodo nastali ob izvajanju gradbenih del, je potrebno odpeljati na komunalno deponijo.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

25. člen

(ohranjanje narave)

(1) Ureditveno območje nima posebnega statusa na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave. Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali varovanih območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost (Natura 2000, EPO).

(2) Izven obravnavanega območja, na skrajnem JV delu ob križišču cest pod planinskim domom je mogočna lipa (evidenčna št.: 5866), ki ima status naravne vrednote.

(3) Pri izvajanju prostorskih ureditev je potrebno upoštevati naslednje omilitvene ukrepe in varstvene usmeritve:

– V območju, ki je enako tlorisu obsega krošnje dreves, se ne izvajajo izkopi in gradbena dela, v to območje se ne posega z gradbeno mehanizacijo ter ne deponira materiala. Na rastišče se ne sme postavljati objektov ali naprav. Vej, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu. Na deblo, korenine in veje dreves se ne sme obešati, pritrjevati ali postavljati tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene in podobno. Parkirišča se uredijo na način, da bo hkrati omogočena vodoprepustnost zgornjega ustroja (travno satje) in nepropustnost spodnjega ustroja (pod tamponom položena nepropustna folija). Na ta način bo preprečeno onesnaženje podzemne vode. Asfaltiranje in betoniranje na območju rastišča se ne izvaja.

– Zemeljski izkopi se izvajajo tako, da ne bo prišIo do poškodb debel in vej ter koreninskega sistema grmovja in dreves, ki raste izven delovišča. Morebitne poškodbe je potrebno sproti sanirati.

– Ekstenzivni suhi travniki ter grmi in drevesa na gozdnih obronkih in gozdnih jasah predstavljajo ugodeno življenjsko okolje zavarovanih vrst. Na obravnavanem območju sta bili doslej evidentirani dve zavarovani vrsti metuljev: veliki mravljiščar (Phengaris arion), scopolijev zlatook (Lopinga achine).

(4) Pri izvajanju prostorskih ureditev je potrebno upoštevati naslednja varstvena priporočila:

– Prehode v okoliški prostor se uredi tako, da ne bodo predstavljali ovire pri prehajanju prostoživečih vrst ter da ne bodo predstavljale pasti za prostoživeče vrste živali, npr. odprti jarki, ograje, kanali, večje dimenzije visečih mrež z majhnimi odprtinami ipd.

– Zemeljska dela (izravnave, nasipavanja, utrjevanje) za izvedbo ureditev, se izvaja v čim manjšem obsegu. Dela se izvajajo tako, da ne bo prišlo do poškodb debel in vej ter koreninskega sistema grmovja in dreves. Morebitne poškodbe je potrebno sproti sanirati.

– Obstoječe drevje in gozdne površine se v čim večji meri ohrani in vključi v krajinsko zasnovo območja. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami. Ohranja se obstoječe vrstno in višinsko strukturiran gozdni rob.

– Tujerodnih in rastišču neustreznih rastlinskih vrst se ne vnaša. Za ureditev zelenih površin z grmi in drevesi se uporabijo avtohtone vrste (leska, dren, trdoleska, lipa, hrast, jesen, javor). Pri zasaditvi se bo upošteval naravni izgled. Na območju se bodo izvajali ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.

– Višinske premostitve je potrebno izvesti v obliki zatravljenih brežin. Umetnih ostrih ovir naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki.

– Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se v času gradnje začasno deponira na za ta namen urejenem odlagališču izven travnatih in gozdnih zemljišč ter se ne nasipava po okoliških travnikih in v gozdnem prostoru.

– Razgaljene površine se po končanih delih zatravi s senenim drobirjem z okoliških travnikov.

– Travniki se ne gnojijo z mineralnimi gnojili. Na območju se ne uporablja herbicidov in pesticidov.

– V skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16), ni dovoljeno gnojenje z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav, gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, uporaba blata iz čistilnih naprav, shranjevanje organskih gnojil, določenih v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, shranjevanje blata iz čistilnih naprav, vnos zemeljskega izkopa, umetno pripravljene zemljine ali polnila, določenih v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov, če gre za vnos v gozdu.

– V skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02) na obravnavanem območju ni dovoljeno skladiščenje podtalnici nevarnih snovi, uporaba gnojevke in gnojnice, odlaganje odpadkov, gradnja odprtih neurejenih gnojišč, uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki ogrožajo vodni vir.

– Košnja travniških površin na obrobnem pasu ureditvenega območja naj bo čim manj intenzivna. Travnikov se ne požiga. Za vzdrževanje travnatih površin se ne uporablja namakalnih naprav.

– Priporoča se izdelava načrta krajinske ureditve, v katerem se določijo lokalnim rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste.

26. člen

(varovanje gozdov)

(1) Območje predvidene prostorske ureditve se nahaja neposredno ob obstoječem turističnem objektu in predstavlja popestritev ponudbe na sami lokaciji. Gozdne površine ne predstavljajo pomembnejših delov habitatov za prostoživeče živaIske in rastlinske vrste. S samo izgubo površin oziroma z negativnimi vplivi bistvenega posega v življenjske razmere ne bo.

(2) Pri izvedbi posega je potrebno upoštevati posamezne usmeritve zaradi kvalitetnejšega oblikovanja igralnih površin v gozdu (ohranjanje drevja, ustvarjanje pestre strukture) ter pri blaženju morebitnih negativnih vplivov na sosednjih površinah zlasti zaradi pričakovanega točkovno povečanega iztoka padavinskih vod z ureditvenih površin.

(3) Z usmerjanjem gibanja obiskovalcev je potrebno zagotoviti vzdržno stanje na gozdnih tleh.

(4) Celotno površino predvidene prostorske ureditve, poraščeno z gozdnim drevjem ter sosednje površine v pasu ene sestojne višine odraslega gozdnega drevja (okvirna višina, določena iz Lidar snemanja je 28 m) je potrebno pred umeščanjem objektov v prostor pregledati in odstraniti morebitno oslabelo ali suho drevje. Gre za odstranitev samo posameznih dreves, ki bi lahko imela kasneje negativni vpliv na rekreacijsko infrastrukturo. S tem bo možno natančneje določiti tudi drevesa, ki bodo ključna za postavitev rekreacijske infrastrukture.

(5) Za potrebe gospodarjenja z gozdovi je potrebno ohraniti dostope do gozda. Osnovni dostop predstavlja obstoječa prometnica proti Iovskemu domu, kamor je možno spraviti posekan les. Dostop na to prometnico je potrebno ohraniti, zato se na severnem in vzhodnem robu predvidene prostorske ureditve planum izravna s planumom raščenih tal gozdnih površin izven območja ureditve.

(6) Po oblikovanju rekreacijskih površin se bo uredil tudi gozdni rob. Pri tem se za zasaditev uporabi avtohtone grmovne in drevesne vrste, predvsem cvetočih grmovnih in drevesnih vrst, izogibati pa se je potrebno invazivnih vrst. Upoštevati je potrebno omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.

(7) V območju načrtovanega pustolovskega parka je potrebno najprej določiti ciljna drevesa za umeščanje rekvizitov nanje. Pri tem je potrebno upoštevati navodila arboristov. Praviloma naj se na posamezno drevo ne načrtuje več tras oziroma naj se le-te oblikuje na način, ki bo po potrebi omogočal prestavitev trase (ob primeru sušenja dreves).

(8) Pri oblikovanju prehodov v območju pustolovskega parka in v ostalih območjih, kjer so načrtovani prehodi preko gozdnih površin, je potrebno načrtovati utrditve gozdnih tal. Pri tem se v največji možini meri uporabi naravne gradbene materiale.

(9) Odvajanje padavinskih vod z območja rekreacijskih površin kot tudi z območja parkirnih površin bodo izvedene tako, da za iztoki ne bodo nastajali erozijski pojavi. To dosežemo s kamnitimi zložbami in ozelenitvijo površin pod iztokom.

(10) Zaradi občutljivosti gozdnih tal in možnih negativnih pojavov, se v okviru projektiranja celotnega igrišča predvidi tudi možnost zaprtja dela le-tega. Posebej gre za zapiranje dela igrišča v času povečane razmočenosti tal. Upravitelj športno rekreacijskih površin je odgovoren tudi za vzdrževanje ustreznega stanja okoliških gozdnih površin. Predvsem gre tu za odstranjevanje morebitnih smeti, ureditev prehodov izven načrtovanih poti ter odpravljanje morebitnih negativnih pojavov (erozija tal), nastalih zaradi umestitve in obratovanja športno rekreacijskih površin.

(11) Poseg v gozd mora biti tako izveden, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Posegi neposredno ob koreničnikih stoječega gozdnega drevja niso sprejemljivi. Praviloma je tam, kjer se s posegom planum spremeni, potrebno posekati vse drevje v pasu do dva metra od roba odkopne brežine. V kolikor so na terenu viseča drevesa v smeri gradbišča, je lahko ta oddaljenost še večja.

(12) Dostopne prometnice se izdelajo z upoštevanjem položaja večjih dreves. V največji možni meri se ohranijo vsa debelejša drevesa.

(13) Komunalno opremo objekta se bo izvedlo preko negozdnih površin. Po gozdnih površinah pa v trasi dostopnih poti.

(14) Gradnja dodatnih začasnih in pomožnih objektov v gozdu ali na gozdnem robu ni dovoljena. To doIočiIo velja tudi za postavitev objektov za potrebe gradnje.

(15) Deponiranje gradbenega materiala, gradbenih odpadkov in morebitnih viškov odkopane zemlje v gozdu ali v gozdnem prostoru ni dovoljeno.

(16) Panje ter viške zemlje iz izkopa, ki bodo nastali pri gradnji, se ne sme odlagati v gozd ali v gozdni prostor (prvi odstavek 18. člena Zakona o gozdovih – dejanje, ki Iahko povzroči slabljenje gozdnega drevja). Obsipanje stoječega gozdnega drevja v času gradnje ali po dokončani ureditvi objekta ni dovoljeno. Prav tako ni dovoljeno razprostiranje viškov odkopane zemlje po površinah, ki so pomlajene. Viške odkopane zemlje, ki jih ni možno uporabiti za oblikovanje funkcionalnih površin ali zasutja, je potrebno odpeljati na urejene deponije gradbenega materiala.

(17) Vse razgaljene površine, ki so nastale kot posledica posega, je potrebno po končanih gradbenih delih ozeleniti in s tem zavarovati pred erozijo. V kolikor so dela končana v času, ko ozelenitev ni možna (zima, poletje) ali z ozelenitvijo ni možno zagotoviti ustreznega varovanja (strmina), je potrebno izvesti mehanske ukrepe zaščite (varovanje s prekrivanjem z juto, greentex-om, mrežami).

(18) Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih Iesnih sortimentov (Uradni Iist RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14).

(19) Drevje se Iahko poseka šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja in izdani upravni odločbi.

(20) Drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec Zavoda za gozdove Slovenije, KE Laško (54., 61. člen Pravilnika o nartih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo, Uradni list RS, št. 91/10).

(21) V skladu z določili Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16), je na širšem vodovarstvenem območju za zajetji Ramšak in Li-2/94 (Liboje), dovoljeno pogozdovanje in obnova gozda s saditvijo oziroma setvijo. Pred začetkom del na najožjih vodovarstvenih območjih je treba o tem obvestiti izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo. Lahko se izvajajo dela v gozdovih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo gozdov.

(22) V skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02) ni dovoljeno spreminjanje namembnosti gozdnih površin, sečnja in spravilo lesa v večjem obsegu brez vednosti izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.

27. člen

(varstvo zraka)

(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja varstva okolja, emisije delcev v zrak ter pripadajoče načrte in operativne programe za kakovost zunanjega zraka.

(2) Gradnja se v skladu z Uredbo o preprečevanju in zmanjšanju emisij delcev iz gradbišč organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(3) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.

(4) Zaradi zmanjšanja onesnaževanja zraka se za ogrevanje prednostno načrtuje priključevanje stavb na sistem daljinskega ogrevanja. Pri vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, kurilno olje).

(5) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

28. člen

(varstvo voda)

(1) Vse očiščene komunalne odpadne in padavinske vode se zajamejo in kontrolirano speljejo v neimenovan desni pritok vodotoka Bistrica (Libojska Bistrica), kjer se odvajajo vse padavinske vode s pobočij.

(2) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.

(3) Varovati je treba vse vire pitne vode pred onesnaženjem, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi varovanja zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah in s tem varovanje zdravja ljudi.

(4) Ureditveno območje sega na severozahodnem delu v III. vodovarstveni režim (za zajetje Li-2/94), na severovzhodnem delu v III. vodovarstveni režim (za zajetje Ramšak) in na južnem delu sega na VVO III (za zajetje Štenge). Z urejanjem površin ob Planinskem domu Šmohor ne posegamo na vodovarstveno območje II zajetja Štenge.

(5) V skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02) in v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16), je dovoljena gradnja objektov, navedenih v spodnji preglednici ob pogojih, da so zagotovljeni predvideni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda. Vsi predvideni objekti in dejavnosti opisani v spodnji tabeli, morajo ustrezati pogojem, omejitvam in prepovedim, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe ter vodovarstvenega odloka oziroma so vsi navedeni objekti in dejavnosti dovoljeni pod pogoji, omejitvami in prepovedmi, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe in vodovarstvenega odloka.

(6) V skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16) in v skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02), je na obravnavanem območju dovoljena gradnja, ki je v spodnji preglednici označena z oznako »da«, če gre za vse objekte in dejavnosti ki bodo pomožni oziroma pripadajoči objekti in dejavnosti obstoječega doma na Šmohorju, v sklopu rekonstrukcije in prizidave Planinskega doma na Šmohorju.

(7) V skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16), je na obravnavanem območju je dovoljena gradnja, ki je v spodnji preglednici označena z oznako »da«, saj so predvideni zaščitni ukrepi, ki so opisani pod preglednico v tem členu, za katere je razvidno, da ne predstavljajo tveganja za onesnaženje zaradi te gradnje, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(8) Pri dovoljenih posegih v prostor se upošteva pogoje, omejitve in prepovedi, ki izhajajo iz vodovarstvene uredbe ter vodovarstvenega odloka glede izvajanja gradbenih del na širšem vodovarstvenem območju, predvsem pri vodovarstveni uredbi (za zajetji VVO Ill Ramšak in Li-2/94 (Liboje)), da je potrebno graditi nad srednjo gladino podzemne vode. Konkretni podatki o gibanju nivoja podzemnih vod na tem območju niso na voljo, ker ni na voljo opazovalnih objektov. Glede na geološko-geotehnično poročilo pri izvedbi meritev s penetracijskim sondiranjem ni bilo zaznati podzemne vode. Izvedba penetracijskega sondiranja omogoča pridobiti informacije o geotehničnih karakteristikah zemljine kakor o globinah posameznih slojev. Rezultati analize so podani v geološko-geotehničnem poročilu št.: GG 21/5/571, z dne 31. 5. 2021.

(9) V skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99, 21/02) je na obravnavanem območju dovoljena gradnja in dejavnosti opisanih v spodnji preglednici, saj gre za pomožne oziroma pripadajoče objekte Planinskega doma na Šmohorju, v sklopu rekonstrukcije in prizidave Planinskega doma na Šmohorju.

(10) V skladu z Odlokom o varstvu virov pitne vode na območju Občine Laško je dovoljena rekonstrukcija in dozidava doma na Šmohorju, saj namembnost ostaja nespremenjena. Na obravnavanem območju so dopustne naslednje gradnje:

KLASIFIKACIJA OBJEKTOV	NAVEDBA OBJEKTOV	ZAHTEVNOST OBJEKTA	DOPUSTNOST GRADNJE
12121 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev	Rekonstrukcija in dozidava	manj zahteven	da
21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste	Rekonstrukcija pešpoti	nezahteven	da
24110 Športna igrišča	Rekonstrukcija igrišča za odbojko in nogomet ter gradnja igrišča za košarko	nezahteven	da
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	Površine za turistično športne in rekreacijske dejavnosti	manj zahteven	da
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	Površine namenjene ureditvi prostora za šotore ali glamping hišice	nezahteven	da
21122 Samostojna parkirišča	Parkirišče	manj zahteven	da – zagotovljeno je zajetje in čiščenje padavinskih vod
24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev	Oporni zid	nezahteven	da
31130 Utrjene površine			da
31140 Utrjene brežine			da
32120 Urbana oprema	Klopi, poučne table mize …		da
Mala komunalna čistilna naprava	MKČN 32 PE	enostaven	da
Mala komunalna čistilna naprava	MKČN 16 PE	enostaven	da
Nepretočna greznica	Vodotesna nepretočna greznica iz PE (8000 l)	enostaven	da – predviden je odvoz in razgradnja na komunalni čistilni napravi Laško
Ograje	Lesena zaščitna ograja	enostaven	da
VZDRŽEVANJE OBJEKTOV
– Dela v objektu			da
– Dela na ovoju objekta			da
– Dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta			da
– Dela v zvezi z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi			da

(11) Pri izvedbi predvidene ureditve bodo upoštevani naslednji zaščitni ukrepi:

– namembnost obstoječega objekta doma na Šmohorju ostaja nespremenjena. Objekt se bo saniral in prizidal, tako, da se bodo izboljšale higienske razmere. Urejeno je tudi zbiranje in odvajanje prečiščenih komunalnih odpadnih in padavinskih vod,

– vsa kanalizacija in vsi priključki, ki bodo izvedeni na obravnavanem območju bodo izvedeni vodotesno, s tem se prepreči pronicanje v podtalje. Vse odpadne fekalne vode se prečistijo v malih komunalnih čistilnih napravah,

– vse padavinske vode s parkirišča odtekajo s pomočjo prečnih in vzdolžnih padcev v lovilec olj, od tam preko meteornega revizijskega jaška v zadrževalnik. Preliv iz zadrževalnika se spelje v meteorni revizijski jašek in nato so vode preko cestnega prepusta speljane v meteorni revizijski jašek. Iz meteornega revizijskega jaška je padavinska voda speljana po ceveh do iztoka v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica, kjer se odvajajo vse padavinske vode s pobočij. Na območju iztoka v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica, se površina utrdi s kamnito zložbo, pod iztokom pa se površine ozelenijo,

– urejeno zbiranje in odvoz odpadkov,

– predvidena je uporaba gradbenih materialov in snovi, iz katerih se ne izlužujejo nevarne snovi, ki bi vplivale na spremembo lastnosti ali skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,

– zagotovljeno je, da se posegi v tla z odstranjevanjem krovnih plasti in spodnjih plasti tal izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine,

– zagotovljeno je, da so v primeru kakršne koli nesreče v času gradnje ali uporabe objektov izvedeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči kakršno koli uhajanje, izcejanje ali ponikanje snovi preko tal ali površinskih voda v podzemno vodo ali zajetje.

29. člen

(varstvo podzemne vode)

(1) Objekti in zunanje površine bodo zasnovani tako, da ni možno nikakršno onesnaževanje podzemne vode. Pred posegi v teren, ki bi prekinjali vodne podtalne žile, je potrebno preučiti vse posledice takega prekinjanja, vključno z zmanjšanjem stabilnosti in nosilnosti tal v ožjem in širšem območju.

(2) Parkirišče se bo izvedlo iz travnega satja, z veliko drenažno sposobnostjo, ki preprečuje zbijanje tal, razmočenje terena, ugrezanje in blato, hkrati pa omogoča pluženje snega. Pod travnim satjem se izvede tampon v naklonu 4 % proti plitvi rigoli. Pod tampon se položi geotekstil na katerega se izvede nepropustna folija. S tem se prepreči stekanje onesnaženih voda s parkirišča v podtalje. Vode se zajamejo v plitvi rigoli in speljejo v lovilec olj. Vse padavinske vode s parkirišča odtekajo s pomočjo prečnih in vzdolžnih padcev v lovilec olj, od tam preko meteornega revizijskega jaška v zadrževalnik. Preliv iz zadrževalnika se spelje v meteorni revizijski jašek in nato so vode preko cestnega prepusta speljane v meteorni revizijski jašek. Iz meteornega revizijskega jaška je padavinska voda speljana po ceveh do iztoka v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica, kjer se odvajajo vse padavinske vode s pobočij.

30. člen

(varstvo zdravja)

Pri izvajanju in načrtovanju predvidenega turistično rekreacijskega parka na obravnavanem območju bo zagotovljena ustrezna količina pitne vode in varna vodooskrba, urejeno bo odvajanje odpadnih vod ter ustrezno ravnanje z odpadki.

31. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s I. stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o hrupu v naravnem in bivalnem okolju – Uradni list RS, št. 45/95) – I. stopnja varstva pred hrupom za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom, to je mirno območje v naravnem okolju oziroma naravno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji, območja naravnih parkov itd.

(2) Omeji se cestni promet oziroma zniža se hitrost vožnje, da bo obremenitev s hrupom čim manjša. Pri postavitvi toplotnih črpalk in/ali prezračevalnih naprav naj se te v prostor umestijo tako, da bo onesnaževanje s hrupom čim manjše. Po možnosti naj se zagotovi zvočna izolacija. V okolju naj se ne postavljajo zvočniki, s katerih se predvaja glasba. Zagotovi naj se, da bo v okolju v največji možni meri uživati v miru in naravni zvočni krajini. Območje I. stopnje varstva pred hrupom je namenjeno predvsem zaščiti naravnega okolja in sprostitvi.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

32. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje urejanja ne leži na poplavnem območju.

(2) Podatki o seizmičnosti terena so povzeti po karti »Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal« za povratno dobo 475 let, ki je od leta 2022, obvezna za uporabo pri projektiranju skladno s predpisi EUROCODE in znaša 0,225 g.

(3) Ni predvidene možnosti razlitja in uporabe nevarnih snovi. V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na območju posega, da bo preprečeno onesnaženje podzemne vode in površinskih voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

(4) V skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca (Uradni list RS, št. 25/16), ni dovoljeno skladiščenje goriva in drugih nevarnih snovi v objektih na obravnavanem območju, razen če gre za oskrbo objektov, katerih gradnja je dovoljena v skladu s to uredbo, in so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih prostorih.

(5) Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v podzemno vodo in v vodotoke.

33. člen

(varstvo pred erozijo)

(1) Za obravnavano območje je izdelano geomehansko poročilo, iz katerega je razvidno, da območje ni erozijsko ogroženo.

(2) Odvod padavinskih, zalednih ter očiščenih komunalnih vod je predviden tako, da bodo vode nadzorovano speljane v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica. V čim večji možni meri se bo zmanjšal hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, saj je predvideno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v meteorno kanalizacijo. Z izvedbo kamnite zložbe pri izpustu meteornih vod v neimenovan desni pritok vodotoka Libojska Bistrica, bo preprečena erozija brežine.

(3) Posegi v prostor bodo izvedeni na način, ki ne povzročajo erozije. Ne bo ogolevanja površin. S predvidenim posegom ne bo prišlo do krčenja gozda in s tem povezanim plazenjem zemljišč in snežne odeje, poslabšanja odtočnih razmer in podobno.

(4) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na brežine, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.

(5) Začasno odlaganje in skladiščenje lesa bo na za to določenih primernih mestih. Ni predvidenega zasipavanja z odkopnim ali odpadnim materialom.

34. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri pripravi prostorskega akta so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi in odmiki objektov od parcelnih mej so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja.

(2) Dovoz in dostop do objektov je obstoječ in omogoča dostop intervencijskim vozilom v vseh letnih časih. Odmiki med objekti preprečujejo širjenje požara.

(3) Požarna voda bo zagotovljena preko obstoječih vodnih virov ter obstoječega vodohrana 20 m³. Hiter in varen umik je možen na zunanje odprte površine. Čas prihoda gasilcev je ocenjen na 15 min.

(4) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov in s področja požarne varnosti.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

35. člen

(varstvo kulturne dediščine)

Varstvo kulturne dediščine:

Objekti se ne nahajajo v zavarovanem območju kulturne dediščine. Na območju urejanja ni konkretnih enot nepremičninske kulturne dediščine.

Varstvo arheoloških ostalin:

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin.

Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.

IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN LOKACIJSKIH ZASNOV

36. člen

(tolerance)

(1) V grafičnem delu OPPN je prikazana ena izmed možnih variant prostorske ureditve območja, glede na predvideni program, za katerega investitor oziroma pripravljavec OPPN želi, da se realizira v sklopu prenove in oživitve Planinskega doma Šmohor s turističnimi in rekreacijskimi površinami.

(2) Lega in velikost športno rekreacijskih objektov oziroma površin ter spremljajočih ureditev lahko odstopata od prikazanih v ureditveni situaciji zaradi prilagoditev terenu, zahtevam veljavnih predpisov in standardov s področja športa in v primeru spremembe programa v okviru dopustnih dejavnosti, določenih z odlokom o OPPN. Pri tem je treba ohranjati predvideni koncept ureditve območja skladno z zasnovo, prikazano v grafičnem delu OPPN.

(3) Za komunalno in prometno infrastrukturo so dovoljena odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.

(4) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. Natančna oblika in površina zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DOPUSTNA ODSTOPANJA

37. člen

(etapnost)

Ureditveno območje OPPN-ja se lahko izvaja tudi etapno. Posamezna faza se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve. Etapno izvajanje ureditvenega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter izgled in delovanje celotnega območja športnega parka.

XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN

38. člen

(1) Financiranje izgradnje infrastrukture poteka v dogovoru med Občino Laško in upravljavci energetskih in komunalnih naprav ter ceste.

(2) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.

(3) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in morebitnih naravnih ali drugih nesreč.

XII. KONČNE DOLOČBE

39. člen

OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Laško in Upravni enoti Laško.

40. člen

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.

41. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3504-02/2000

Laško, dne 2. oktobra 2024

Župan

Občine Laško

Marko Šantej

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 89/2024 z dne 18. 10. 2024