Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 34/2024 z dne 19. 4. 2024

1032. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetije Küčan, stran 3001.

Na podlagi 119. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE; v nadaljnjem besedilu: ZKZ) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15, 25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 12. seji dne 9. aprila 2024 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetije Küčan

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za širitev kmetije Küčan na zemljiščih s parc. št. 211, 212 (del), 213 (del) in 215, vse k.o. 93 Tešanovci (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelala družba Umarh, d.o.o., Ptuj, pod številko 20-OPPN-01.

(2) OPPN ima v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 1677.

(3) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje:

– območje OPPN,

– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se določajo z OPPN)

S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

A) TEKSTUALNI DEL

1. Obrazložitev odloka

2. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu

B) GRAFIČNI DEL

1. Pregledna karta s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:2000
2. Izsek iz kartografskega dela OPN	M 1:2000
3. Obstoječe parcelno stanje na geodetskem načrtu	M 1:1000
4. Prikaz odstranitev	M 1:1000
4. Ureditvena situacija	M 1:1000
5. Situacija komunalne in energetske infrastrukture	M 1:1000
6. Situacija prometne ureditve	M 1:1000
7. Načrt parcelacije	M 1:1000

C) PRILOGE

Priloge OPPN so:

– Sklep o pričetku priprave OPPN

– Izhodišča za pripravo OPPN

– Strokovne podlage

– Konkretne smernice

– Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba

– Mnenja k osnutku OPPN

– Mnenja k predlogu OPPN

– Povzetek za javnost

– Elaborat ekonomike

II. OPIS MEJE OBMOČJA

4. člen

(območje občinskega podrobnega načrta)

(1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo deli zemljišč s parcelnimi številkami št. 211, 212 (del), 213 (del) in 215, vse k.o. 93 Tešanovci.

(3) Velikost območja OPPN je 0,35 ha.

(4) Ureditve, navedene v 2. členu tega odloka, obsegajo tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna cestna, komunalna in energetska infrastruktura.

5. člen

(namenska raba območja)

(1) Območje predvidenega OPPN z vidika usmerjanja prostorskega razvoja ureja Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 67/17, 66/20, 108/21, 184/21) – v nadaljevanju: OPN.

(2) Obravnavano območje je opredeljeno z namensko rabo K2 – druga kmetijska zemljišča EUP EU 8 in SK – površine podeželskega naselja EUP TE 2. Obstoječe območje kmetije ima opredeljeno namensko rabo SK – površine podeželskega naselja, EUP TE 2.

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

Območje predvidenega OPPN se neposredno navezuje na območje obstoječe kmetije na jugu, Na vzhodu in zahodu delno meji na obstoječa stavbna zemljišča podeželskega naselja, delno pa na kmetijske površine, ki so neposredno povezane s površinami podeželskega naselja. Na severu območje OPPN sega do obstoječe poljske poti in meji na odprt kmetijski prostor. Območje OPPN je preko obstoječe kmetije povezano s prometnim omrežjem, preko poljske poti pa s kmetijskimi površinami v zaledju.

III. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE

7. člen

(prostorske ureditve, vrste objektov in urbanistične omejitve na območju OPPN)

(1) Z OPPN se ureja umeščanje novih stavb za rejo živali na območje obstoječe kmetije. Načrtovani objekti funkcionalno dopolnjujejo območje kmetije in se uvrščajo v zaledje obstoječe kmetije.

(2) Obstoječi objekti znotraj meje OPPN so predvideni za odstranitev.

(3) Z OPPN se načrtuje gradnja štirih objektov ter pripadajočih manipulativnih površin:

– Objekt 1: hlev za rejo govedi, največjih tlorisnih dimenzij 32,5 m x 34 m, s pripadajočim gnojiščem cca 17,8 m x 6,1 m

– Objekt 2: shramba za seno in slamo, delno skladišče krme in krmil, največjih tlorisnih dimenzij 53,5 m x 7 m

– Objekt 3: koritasti silos, tlorisnih dimenzij 20 m x 20 m

– Objekt 4: stolpni silos, tlorisnih dimenzij – fi 4 m, višina do 10 m.

Namembnost območja je skladna z določili nadrejenega prostorskega akta in sklepa o pripravi OPPN. Območje je namenjeno razvoju kmetije. Dovoljena namembnost objektov v skladu Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe.

(4) V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali so od nje odmaknjeni v notranjost;

– maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez kleti.

8. člen

(nezahtevni in enostavni objekti, vzdrževalna dela ter rekonstrukcije)

(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, kot je to v veljavnem OPN določeno za namensko rabo SK, ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za vzdrževalna dela, rekonstrukcije in manjše rekonstrukcije. Dovoljene so spremembe namembnosti znotraj dopustne klasifikacije objektov.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m. Bližje meji ali na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

9. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) Likovno-prostorska zasnova objektov v veliki meri izhaja iz njihove funkcije. Vodilo oblikovanja obravnavanega prostora so obstoječi objekti kmetijske proizvodnje, katerim mora slediti oblikovanje novih objektov.

(2) V grafičnem delu OPPN so vrisane gradbene meje objektov, ki določajo največjo tlorisno velikost stavb. Gradbene meje lahko presegajo posamezni manjši deli stavbe (npr. črpališče, nadstrešek nad vhodom in podobno).

(3) Dopustna etažnost predvidenih objektov je razvidna iz grafičnega dela. Etažnost je lahko tudi manjša. Pod objekti je dopustna izvedba gnojnih jam. Višina pritlične etaže hleva (višina zidu pod kapno lego) je lahko največ 7,5 m. Višina stolpnih silosov ne sme presegati 10 m.

(4) Strehe so dvokapne z minimalnim naklonom 15° ali več in slemenom vzporednim daljši stranici Streha naj bo temne barve, na strehi je dopustna izvedba prezračevalnih elementov.

(5) Barve fasad naj bodo v svetlejših naravnih tonih.

10. člen

(oblikovanje zemljišč in zelenih površin)

Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik. Rob območja OPPN, ki meji na kmetijski prostor, naj se v čim večji možni meri zasadi z avtohtonimi drevesi in grmovnicami.

IV. ZASNOVA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA

11. člen

(cestno omrežje – promet)

(1) Na območju OPPN ni načrtovano novo priključevanje na R2-422/1318 Martjanci–Dobrovnik. Obstoječ priključek je izveden v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste. V kolikor pride do spremembe priključevanja na javno cesto, mora investitor izvesti rekonstrukcijo cestnega priključka v skladu s predpisi.

(2) Dostop za kmetijske stroje do območja OPPN oziroma do območja kmetije je predviden preko obstoječe poljske poti severno od območja OPPN in/ali preko investitorjeve parcele 158, k.o. Tešanovci, do lokalne ceste 265061 Tešanovci–Selo.

(3) Nova parkirna mesta niso načrtovana, parkirne površine so obstoječe.

12. člen

(električno omrežje)

OPPN ne predvideva povečanje priključne moči. V primeru povečanja priključne moči si mora investitor pridobiti novo soglasje za priključitev. Na obravnavanem območju se nahajajo obstoječi elektroenergetski vodi v lasti Elektro Maribor, ki jih je treba med gradnjo ustrezno zaščititi.

13. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Območje kmetije je že priključeno na telekomunikacijsko omrežje, dodatna priključevanja niso predvidena.

14. člen

(vodovodno omrežje)

Kmetija Küčan je priključena na javno vodovodno omrežje, povečanje priključka ni predvideno. Na obstoječem priključku se izvede vodomerni jašek, v katerega se preselita vodomera za gospodinjsko in kmetijsko rabo. Na internem vodovodu za kmetijsko rabo se predvidi zalogovnik s kapaciteto enodnevne predvidene porabe vode za namen nemotene oskrbe v izrednih razmerah.

15. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) OPPN ne vključuje bivalnih prostorov kmetije, zato posebni ukrepi za odvajanje odpadnih vod z bivalnega dela kmetije niso predvideni.

(2) Meteorne odpadne vode z manipulacijskih, strešnih in cestnih površin je potrebno predhodno očistiti v peskolovih in ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj. V fazi projektiranje je treba izvesti izračun predvidenih količin meteornih vod ter predvideti ustrezno odvajanje le-teh (morda tudi ustrezen zadrževalnik meteornih vod).

(3) Meteorne vode iz strehe objekta bodo speljane preko peskolovov v ponikovalnice na investitorjevi parceli, ki morajo biti izven povoznih površin in min. 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2, 75/22 in 157/22).

(5) Čiste padavinske vode s strehe je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Neposredno odvajanje očiščenih padavinskih vod se lahko v podzemne vode odvaja posredno, in sicer razpršeno (odvodni jarki, zelenice) ali preko ponikovalnic, ki morajo biti izvedene izven vpliva povoznih in manipulativnih površin – načrtovane morajo biti na podlagi hidrogeološkega poročila in izvedene skladno s predpisi s področja varstva okolja, in sicer tako, da bo plast neomočenih sedimentov ali kamnin debeline najmanj 1 m, pri čemer se za gladino podzemne vode upošteva srednje visoka gladina podzemne vode, ki se ji prišteje najmanj 50 % kapilarnega dviga, katerega višina ne sme biti manjša od 1 m (skupno min. 2 m nad gladino srednje visoke podtalnice). Če ponikanje ni možno in v kolikor geološke razmere za to niso ugodne, kar je treba računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik. Morebitni iztok padavinskih odpadnih vod v vodotok oziroma površinski odvodnik more biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično prikazan.

(6) Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2).

16. člen

(obveza priključevanja)

Stavbe, ki so obravnavane v OPPN, morajo smiselno obvezno biti priključene na zgrajena infrastrukturna omrežja širšega območja.

VI. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE

17. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.

(2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga rabe zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

18. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN se ne nahajajo zavarovana območja narave.

(2) Na območju OPPN se nahaja visokodebelni sadovnjak, ki je potencialni habitat vrst ptic velikega skovika (Otus scops), pogorelčka (Phoenicurus phoenicurus) in smrdokavre (Upopa epops), ki so zavarovane z Uredbo o prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19). Za varstvo teh vrst je treba upoštevati naslednje usmeritve:

– Vsa podrta drevesa visokodebelnega sadnega drevja se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih krajevno značilnih visokodebelnih sadnih vrst na zemljišču v neposredni bližini, kjer se ohranja in vzdržuje visokodebelni sadovnjak (stare visokodebelne sorte sadnega drevja),

– Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini se namesti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro).

VII. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

19. člen

(splošne zahteve)

(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev erozivnosti in plazovitost terena. Dopustna je gradnja kleti.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti (intenziteta EMS, povratna doba 475 let). Projektni pospešek tal znaša 0,1 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.

(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,

– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

20. člen

(požarno varstvo)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.

(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

– zmanjšanje možnosti nastanka požara,

– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru,

– zmanjšanje škode ob požaru.

(3) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, se bo zagotavljala iz javnega hidrantnega omrežja, ki se nahaja ob regionalni cesti ter z gasilskimi vozili (cisternami).

(4) Vsi objekti na območju morajo biti grajeni skladno s protipožarnimi predpisi. Zagotovljeno mora biti preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, zadostna količina vode za gašenje in ostali ukrepi z vidika požarne varnosti. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.

(6) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko javnega cestnega omrežja in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.

VIII. VAROVANJE OKOLJA

21. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.

22. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN se nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Vse dejavnosti na območju se bodo načrtovale v skladu z mejnimi vrednostmi hrupa glede na stopnji varstva pred hrupom. Zagotovi se vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa se nivo hrupa meri in izvede ustrezna protihrupna zaščita in sanacija.

(2) Obremenitev s hrupom se bo lahko pojavljala zaradi izvajanja kmetijske dejavnosti na kmetiji. Predvideni so naslednji omilitveni ukrepi za zagotavljanje varstva pred hrupom:

– zagotoviti je treba ustrezne razdalje med napravami, ki povzročajo hrup in občutljivimi sprejemniki.

– izbrati tiho opremo.

– vire hrupa načrtovati na način, da bodo usmerjeni stran od občutljivih sprejemnikov.

Za izvedbo omilitvenih ukrepov je odgovoren investitor.

23. člen

(varstvo zraka)

(1) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste, protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(2) Izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetiji lahko povzroči nastanek neprijetnih vonjav, zato so predvideni naslednji omilitveni ukrepi:

1. Uporaba sistema nastanitve, pri katerem se izvaja eno od naslednjih načel ali njihova kombinacija:

– živali in površine naj bodo suhe in čiste (npr. krma naj se ne raztresa, na območjih za ležanje na delno rešetkastih tleh naj ne bo iztrebkov)

– zmanjšanje emisijske površine gnoja (npr. uporaba kovinskih ali plastičnih letvic, kanalov z zmanjšano izpostavljeno površino gnoja)

– pogosto odstranjevanje gnoja v zunanje (pokrito) gnojišče

– zmanjšanje toka in hitrosti zraka nad površino gnoja

– v sistemih z nastiljem naj bo nastilj suh in pod aerobnimi pogoji.

2. Optimiranje pogojev izpusta izstopnega zraka iz bivalnih prostorov za živali z uporabo ene od naslednjih tehnik ali njihovo kombinacijo:

– povišanje odvoda (npr. odvod izstopnega zraka nad ravnijo strehe, dimniki, preusmeritev odvoda zraka skozi sleme namesto skozi nižje ležeče dele sten),

– povečanje hitrosti prezračevanja skozi navpični odvod,

– učinkovita postavitev zunanjih ovir za ustvarjanje turbulence v izhodnem toku zraka (npr. vegetacijskih ovir),

– dodajanje preusmeritvenih pokrovov na izstopne odprtine, ki so na nižje ležečih delih sten, da se izstopni zrak preusmeri proti tlom,

– razpršitev izstopnega zraka na strani bivalnih objektov, ki je obrnjena stran od občutljivih sprejemnikov.

3. Uporaba ene od naslednjih tehnik za skladiščenje gnoja ali njihove kombinacije:

– pokritje gnojevke ali hlevskega gnoja med skladiščenjem,

– postavitev gnojišča tako, da se upošteva glavna smer vetra in/ali

– sprejetje ukrepov za zmanjšanje hitrosti vetra okoli gnojišča in nad njim (npr. drevesa, naravne ovire),

– čim manj mešanja gnojevke.

24. člen

(varovanje voda)

(1) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in meteornih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje:

– Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.

– Komunalne odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

– Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.

– Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

(2) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda s povoznih, intervencijskih in manipulativnih površin ter parkirišč bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2). Vse te površine morajo biti utrjene, obrobljene z robniki, stiki morajo biti nepropustni.

(3) Prostori in mesta med gradnjo in obratovanjem, kjer se bodo pretakale, skladiščile in uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, morajo biti urejeni kot lovilna skleda, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo ter dovolj velika, da zajame vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. V kolikor obstaja verjetnost onesnaženja požarnih voda z nevarnimi snovmi, mora biti zajem le-teh urejen na enak način.

25. člen

(ravnanje z odpadki)

Na območju OPPN ni predvideno posebno zbiranje komunalnih odpadkov, saj se odpadki zbirajo že znotraj kmetije. Zbiranje in odvoz odpadkov je ustrezno urejeno v skladu s pravili izvajalca občinske javne službe.

IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

26. člen

(parcelacija)

(1) Posebna parcelacija območja ni predvidena, je pa dopustna v skladu s potrebami razvoja kmetije.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniških mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če se s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

X. TOLERANCE

27. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna je izgradnja manjših objektov znotraj zarisanih gradbenih mej.

(2) Dopustno je preoblikovanje manipulativnih površin, dostopov do objektov in vhodov v objekte (vse znotraj območja OPPN) skladno s potrebami investitorja. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(3) Dopustna so odstopanja od tras predvidenih infrastrukturnih ureditev, v kolikor je k spremembi pridobljeno soglasje pristojnih upravljalcev infrastrukture.

XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

28. člen

(organizacija gradbišč)

(1) Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3) Med gradnjo se zagotovi:

– ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija);

– odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov;

– po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.

(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

– zemeljski material deponirati izven območja vodotokov;

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih služb;

– odpadkov, gradbenega materiala, s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v vodotoke ter na vodna in priobalna zemljišča ne odlaga;

– začasne deponije (v času izvajanja posegov) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaževanje voda;

– načrtovana mora biti odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo;

– med gradnjo se za izvajanje gradbenih del ne sme zajemati vode iz vodotokov;

– med gradnjo mora biti preprečeno izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in/ali strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.

29. člen

(razmejitev, izročitev in prevzem)

(1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

30. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

(1) Investitor je dolžan:

– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;

– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;

– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje;

– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni;

– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb);

– sprotno rekultivirati območja posegov;

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb;

– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti;

– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;

– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč za gradnjo. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.

(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XIII. ETAPNOST IZVAJANJA OPPN

31. člen

(etapnost izvajanja OPPN)

Etapnost izvajanja ni določena, odstranitve in gradnja novih objektov lahko potekata etapno po posameznih objektih in funkcionalnih sklopih. Vsaka etapa mora tvoriti zaključen prostorski del z vsemi funkcionalnimi površinami.

XIV. KONČNE DOLOČBE

32. člen

(določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Moravske Toplice, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje naselja Tešanovci.

33. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu občinske uprave Občine Moravske Toplice.

34. člen

(nadzor nad izvajanjem OPPN)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

35. člen

(začetek veljavnosti OPPN)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-0003/2020-76

Moravske Toplice, dne 11. aprila 2024

Župan

Občine Moravske Toplice

Alojz Glavač

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 34/2024 z dne 19. 4. 2024