Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 15/2024 z dne 23. 2. 2024

421. Odlok o zbiranju in obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Hrpelje - Kozina, stran 1258.

Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22), 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18, 13/21 in 44/22 – ZVO-2), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 20/19, 20/22), 16. člena Statuta Občine Hrpelje - Kozina (Uradni list RS, št. 51/15) je Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina na 8. redni seji dne 9. 11. 2023 sprejel

O D L O K

o zbiranju in obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Hrpelje - Kozina

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(javna služba)

(1) S tem odlokom je določen način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Hrpelje - Kozina (v nadaljevanju tudi: Občina).

(2) V odloku uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(3) Občina zagotavlja izvajanje javnih služb z izvajalcem, na podlagi podeljene koncesije, v skladu s koncesijskim aktom.

(4) Koncesija se podeli za:

– gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,

– gospodarsko javno službo obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in

– gospodarsko javno službo odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Za izvajalca lahko občina izbere enega ali več koncesionarjev.

(5) Ta odlok je zavezujoč za:

– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,

– za izvajalce javnih služb in

– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.

(6) Vrste odpadkov, ki so predmet javne službe zbiranja ter vrste odpadkov, ki se v okviru javne službe ne zbirajo, določa uredba, ki ureja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov.

2. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določa:

I. Splošne določbe;

II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe;

III. Vrste in obseg storitev javne službe:

A. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

B. obdelava mešanih komunalnih odpadkov,

C. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov;

IV. Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe;

V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe;

VI. Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe;

VII. Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;

VIII. Nadzor nad izvajanjem javne službe;

IX. Kazenske določbe;

X. Prehodne in končne določbe.

3. člen

(cilji javne službe)

Cilji javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:

1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,

2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,

3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,

4. zagotovitev učinkovitega zajema in ločenega zbiranja posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,

5. vzpostavitev nadzora nad pravilnim ločevanjem odpadkov,

6. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje,

7. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,

8. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi (kompostiranje),

9. zagotovitev obdelave komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,

10. ureditev deponiranja ostankov predelave komunalnih odpadkov,

11. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,

12. izboljšanje dostopa do storitev javnih služb.

4. člen

(uporaba predpisov)

Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega odstavka 1. člena tega odloka, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi veljavnih zakonskih in podzakonskih predpisov s področja izvajanja javnih služb, ki so predmet urejanja s tem odlokom.

5. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v predpisih s področja ravnanja z odpadki.

6. člen

(subsidiarno ukrepanje)

(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naprtiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali pa posledic ni mogoče drugače odpraviti.

(2) Postopek subsidiarnega ukrepanja je določen z zakonom, ki ureja varstvo okolja.

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE

7. člen

(območje izvajanja in dostopnost storitev)

(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju tudi: javne službe) na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(2) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.

(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb, so razvrščeni v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov.

(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih, oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij, v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnih centrih, kjer povzročitelji odpadkov le-te prepuščajo izvajalcu zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

(5) Prevzemna mesta za zbiranje bioloških odpadkov in odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov na zbiralnicah ločenih frakcij so namenjena znanemu krogu uporabnikov. Izvajalec je dolžan ustrezno obvestiti uporabnike o njihovem prevzemnem mestu ter objaviti na svoji spletni strani seznam prevzemnih mest iz tega odstavka s seznamom kroga uporabnikov posameznega prevzemnega mesta.

8. člen

(povzročitelji)

(1) Uporabnik storitev javnih služb je izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.

(2) Uporabnik storitev javne službe je vsak izvirni povzročitelj, ki ima ne glede na pravni temelj:

– pravico do uporabe stavbe ali dela stavbe, v kateri stalno ali začasno ali občasno prebiva ali deluje ena ali več oseb,

– pravico do uporabe objekta ali dela objekta, v ali na katerem se stalno, začasno ali občasno opravlja kakršna koli dejavnost,

– pravico do upravljanja objekta v javni rabi, v katerem se povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.

Uporabniki in plačniki storitev javnih služb so zlasti fizične osebe v gospodinjstvu, fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori, lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi, osebe, ki so izvajalci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, osebe, ki upravljajo javne površine (na primer: tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno), osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.

(3) Uporaba storitev javne službe s področja ravnanja z odpadki je obvezna za vse uporabnike. Vsak izvirni povzročitelj se mora obvezno vključiti v sistem zbiranja odpadkov in ločevati odpadke na izvoru, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov in tem odlokom.

(4) Izvirni povzročitelj postane uporabnik javne službe z vzpostavitvijo statusa iz drugega odstavka tega člena.

(5) V primeru izvajanja javnih služb gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik in plačnik storitev javnih služb nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki opravi prijavo števila oseb v enoti in poda soglasje k obračunavanju izvedenih storitev. Če člani gospodinjstva ne opravijo prijave in s tem podajo soglasja iz tega odstavka, se kot uporabnik in plačnik šteje kateri koli polnoletni član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni za obveznosti iz naslova izvajanja javnih služb. Če plačnik ne poravna pravočasno svojih obveznosti do izvajalca, ga ta opomni na plačilo. V primeru, da tudi po prvem opominu svojih obveznosti ne poravna, odgovarjajo vsi ostali člani gospodinjstva za vse obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. Izvajalec lahko v primeru neplačevanja s strani plačnika, prične izstavljati račune kateremu koli polnoletnemu članu gospodinjstva.

(6) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, fizične osebe z dejavnostjo morajo z izvajalcem skleniti pogodbo, v kateri se dogovorijo o načinu in obsegu izvajanja javne službe. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti najkasneje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti. Šteje se, da so subjekti iz tega člena uporabniki in zavezanci za plačilo stroškov izvajanja javne službe z dnem pričetka izvajanja dejavnosti na območju Občine. Za dan pričetka izvajanja dejavnosti na območju Občine šteje zlasti dan registracije poslovnega naslova oziroma sedeža na območju Občine oziroma dejanski pričetek izvajanja dejavnosti. V kolikor osebe iz tega odstavka v roku 30 dni od pričetka izvajanja dejavnosti na območju Občine, ne sklenejo pogodbe z izvajalcem, ga ta pisno pozove k sklenitvi pogodbe z navadno poštno pošiljko. V kolikor tudi po pozivu pogodba ni sklenjena, prične izvajalec z izvajanjem in obračunavanjem storitev javnih služb, v obsegu minimalno določenih standardov za posamezno dejavnost, in sicer s potekom naknadno postavljenega roka.

(7) Kot dokazilo, da ima uporabnik pravico do uporabe objekta šteje zlasti dokazilo o lastništvu, najemna ali podnajemna pogodba, pisno soglasje lastnika oziroma upravljavca stavbe ali objekta. Šteje se, da je soglasje lastnika nepremičnine podano, če je na naslovu registriran sedež osebe z dejavnostjo.

(8) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.

(9) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom in podobno.

9. člen

(javna pooblastila)

(1) Občina izvajalcu zbiranja podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine.

(2) Načrtovalci prostora, investitorji ali projektanti morajo pri načrtovanju novih oziroma prenovi obstoječih stanovanjskih in poslovnih objektov, stanovanjskih sosesk in naselij ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določiti zbirna in prevzemna mesta v skladu s projektnimi pogoji, za katere zaprosijo izvajalca zbiranja. Na podlagi projektnih rešitev pa izvajalca zbiranja zaprosijo za izdajo soglasja.

(3) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca zbiranja, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan Občine.

(4) Občina kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov daje soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranja nekomunalnih odpadkov.

10. člen

(Tehnični pravilnik)

(1) Izvajalec zbiranja v roku šestih (6) mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za izvajanje javnih služb. Tehnični pravilnik sprejme Občinski svet Občine. Objavi se ga v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka obsega:

– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,

– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,

– tipizacijo predpisanih posod za odpadke,

– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij,

– pogoje dostopanja do prevzemnih mest z vozili za odvoz odpadkov,

– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,

– podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,

– podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov,

– pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,

– normative za obračun količine storitev ravnanja z odpadki za pogodbe in ostale uporabnike javne službe,

– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.

(3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.

(4) Postopek sprejema sprememb in uskladitev Tehničnega pravilnika poteka v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, enako kot postopek sprejema samega Tehničnega pravilnika.

III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE

11. člen

(vrste in obseg javne službe)

(1) Posamezna javna služba obsega naslednje storitve:

1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:

– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,

– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,

– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,

– prevzemanje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

– zbiranje in odvoz odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij,

– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,

– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,

– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,

– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,

– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

– prevoz mešanih komunalnih odpadkov do izvajalca obdelave odpadkov,

– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.

2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:

– obdelava mešanih komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,

– zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,

– skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov.

3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:

– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,

– odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče,

– nadzor odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju.

(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(3) S tem odlokom prevzame izvajalec zbiranja tudi storitve vodenja katastra povezanega z javno službo in ostalih evidenc skladno s predpisi za celotno območje Občine.

(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.

A. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV

12. člen

(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)

(1) Izvajalec zbiranja je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:

– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,

– drobna odpadna embalaža iz stekla,

– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,

– drobna odpadna embalaža iz kovine,

– biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),

– kosovni odpadki,

– nenevarni odpadki,

– druge vrste odpadkov v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratne veljavne Uredbe o odpadkih.

(2) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.

(3) Odpadki, ki ostanejo po izločitvi odpadkov iz prvega odstavka, so ostanki komunalnih odpadkov, ki se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.

(4) Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu zbiranja z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ter posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.

(5) Zbirno mesto je pokrit ali nepokrit prostor praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih, kjer povzročitelj odpadkov ločeno zbira in začasno hrani komunalne odpadke. Zbirno mesto praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih določijo uporabniki sami. Uporabniki so dolžni zbirno mesto urediti in ga vzdrževati. Prevzemno mesto je mesto praviloma na javni površini, kjer povzročitelj odpadkov prepušča v okviru zbirnega mesta ločeno zbrane komunalne odpadke izvajalcu javne službe. Ko gre za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov v večstanovanjskem objektu, je lahko prevzemno mesto hkrati tudi zbirno mesto. Prevzemno mesto mora biti dostopno za vozila izvajalca.

(6) Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno (kot npr. prireditve, praznovanja, čistilne akcije, začasno povečan obseg dela ipd.), si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vrečke pri izvajalcu javne službe. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe.

13. člen

(zabojniki za odpadke)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke odlagati v namenske zabojnike za odpadke.

(2) Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec zbiranja v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, je izvajalec zbiranja dolžan za večstanovanjske objekte zagotoviti poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke tudi zabojnik za embalažo ter zabojnik za biološke odpadke.

(4) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, lahko po preveritvi vzroka, izvajalec zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine ali števila zabojnikov za odpadke.

(5) Izvajalec zbiranja, v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Izvajalec zbiranja mora poskrbeti za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, odtujeni ali drugo. Zabojnike v zbiralnicah ločenih frakcij nabavi Občina.

(6) Zbiralnice ločenih frakcij in zabojnike v zbiralnicah ločenih frakcij je dolžan izvajalec redno čistiti in vzdrževati.

(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov, s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov, če ga je mogoče identificirati.

14. člen

(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki)

(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij.

(2) Praviloma so na posamezni lokaciji zbiralnice ločenih frakcij postavljeni zabojniki za zbiranje ločenih frakcij, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir, mešano embalažo (embalažo iz plastike, kovin in sestavljeno embalažo) ter za stekleno embalažo, običajno pa tudi zabojnik za biološke odpadke.

(3) Zabojniki za zbiranje ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.

(4) Izvajalec zbiranja mora opravljati nadzor nad zbiralnicami ločenih frakcij tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa na zbiralnico ločenih frakcij namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.

(5) Zbiralnice ločenih frakcij je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja. Povzročitelji so pri odlaganju odpadkov v namenske zabojnike za odpadke dolžni skrbeti za red in čistočo na zbiralnicah ločenih frakcij ter preprečiti onesnaževanje okolice zbiralnic ločenih frakcij.

(6) Izvajalec zbiranja mora prepuščene ločene frakcije na zbiralnicah ločenih frakcij redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

15. člen

(lokacije zbiralnic ločenih frakcij)

(1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila.

(2) Lokacije zbiralnic ločenih frakcij določi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in krajevno skupnostjo, v kateri se zbiralnica namešča.

16. člen

(zbiralnice nevarnih frakcij)

(1) Izvajalec zbiranja mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

(2) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij v naseljih, ki imajo 500 ali več prebivalcev najmanj enkrat v koledarskem letu, s premično zbiralnico nevarnih frakcij, po vnaprej določenem urniku. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km², pa najmanj dvakrat letno.

(3) Izvajalec zbiranja mora najmanj sedem (7) dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, uporabnikom iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.

(4) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.

17. člen

(zbirni center)

(1) Zbirni center je namenjen uporabi vsem uporabnikom iz gospodinjstev, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.

(2) Lokacijo zbirnega centra določi Občina na javni površini v sodelovanju s krajevno skupnostjo, kjer se namerava postaviti zbirni center. Stroški postavitve infrastrukture zbirnega centra bremenijo občinski proračun.

(3) V zbirnem centru izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje vrste odpadkov:

– papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,

– steklo vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,

– plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,

– odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,

– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,

– oblačila in tekstil,

– jedilno olje in maščobe,

– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,

– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,

– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi,

– kosovne odpadke,

– izrabljene gume do 50 kg na osebo na leto.

(4) V centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah tudi manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter manjših količin nevarnih odpadkov.

18. člen

(ostale dejavnosti v zbirnem centru)

V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov ter predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.

19. člen

(režim v zbirnem centru)

(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja.

(2) Obratovalni čas določi izvajalec zbiranja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.

(3) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.

(4) Pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, odpadke oddajajo v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.

(5) V zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja proti plačilu organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v gospodarsko javno službo. Občina lahko subvencionira zbiranje odpadkov, ki vsebujejo azbest.

(6) Odlaganje odpadkov izven zbirnega centra je prepovedano. Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti občinski inšpekcijski organ.

20. člen

(mešani komunalni odpadki)

(1) Prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se praviloma določijo na javnih površinah. Odločitev glede lokacije sprejme Občina, v postopku pa sodelujeta tudi pristojna krajevna skupnost in izvajalec zbiranja. Prevzemno mesto mora biti dostopno za vozila izvajalca.

(2) Prevzemna mesta v dvo ali večstanovanjskih stavbah, ki so namenjena več povzročiteljem odpadkov skupaj, morajo biti locirani v neposredni bližini nastanka odpadkov in se nahajajo na pripadajočem zemljišču posameznega objekta.

(3) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.

21. člen

(biološki odpadki)

(1) Povzročitelji odpadkov lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:

– če imajo možnost, jih kompostirajo v hišnem kompostniku,

– jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke brez uporabe plastične vrečke oziroma zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.

(2) Povzročitelji, ki biološke odpadke kompostirajo, izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju.

(3) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar povzročitelja.

(4) Pri povzročitelju izvaja nadzor hišnega kompostiranja izvajalec zbiranja in občinski inšpekcijski organ.

(5) Povzročitelji, ki bioloških odpadkov ne kompostirajo, te zbirajo v vodotesnem zabojniku na za to določenem prevzemnem mestu in na način določen v Tehničnem pravilniku.

(6) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(7) Izvajalec zbiranja zagotovi skladno s Tehničnim pravilnikom na zbirnem centru Hrpelje prevzem določene količine zelenega vrtnega odpada brez doplačila.

22. člen

(kosovni odpadki)

(1) Med kosovne odpadke se odlaga pohištvo, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa ter druge tovrstne odpadke.

(2) V okviru javne službe je zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru.

(3) Izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno zagotovi prevzem s Tehničnim pravilnikom določene količine kosovnih odpadkov pri uporabniku, po predhodnem naročilu in brez doplačila.

(4) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.

23. člen

(nagrobne sveče)

Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.

24. člen

(javne prireditve in čistilne akcije)

(1) Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem javne službe dogovoriti način zbiranja in odvoza na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja.

(2) Izvajalec javne službe za čas trajanja javne prireditve, zagotovi ustrezno število posod ali tipiziranih vrečk za ločeno zbiranje z upoštevanjem narave prireditve:

– odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,

– odpadne embalaže iz stekla,

– odpadne embalaže iz plastike, kovin ali sestavljenih materialov,

– mešanih komunalnih odpadkov ter

– biološko razgradljivih odpadkov.

(3) Organizator javne prireditve iz prejšnjega odstavka mora o prireditvi obvestiti izvajalca zbiranja najmanj sedem (7) dni pred njenim začetkom.

(4) Po končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 8.00 ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora.

(5) Organizator javne prireditve mora odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora prevzeti na dogovorjenem mestu najkasneje najkasneje prvi delovni dan po zaključku prireditve.

(6) Stroške storitve javnih služb, nastalimi med javno prireditvijo, vključno z nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali tipiziranih vrečk iz prvega in drugega odstavka tega člena, nosi organizator javne prireditve.

(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva za svoje biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(8) Organizatorji čistilnih akcij morajo najmanj sedem dni pred načrtovano akcijo, z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, način zbiranja in odvoza zbranih odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku storitev. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in dejavnosti. Podrobnejša pravila čistilnih akcij se določijo v Tehničnem pravilniku.

25. člen

(izvajalci gradbenih del)

Investitorji in izvajalci gradbenih in drugih del na gradbiščih, pri katerih nastajajo komunalni odpadki in odpadna mešana embalaža, morajo z izvajalcem skleniti dogovor o načinu zbiranja in oddaje odpadkov najkasneje v roku 8 dni pred začetkom izvajanja del.

26. člen

(posebni primeri)

V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (veter, sneg, obilno deževje in podobno) ali večjih ovir na dovozu k prevzemnem mestu (različne ovire na cesti), je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh (2) delovnih dneh po prenehanju višje sile in po odstranitvi ovire.

B. OBDELAVA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV

27. člen

(zagotavljanje obdelave)

(1) Izvajalec zbiranja je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine potrjen izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je Občina podelila koncesijo.

(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju Občine.

(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec obdelave).

(4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, skladno s predpisi, ki urejajo obdelavo odpadkov.

(5) Izvajalec obdelave mora zagotavljati tudi transport odpadkov od lokacije obdelave do izvajalca gospodarske javne službe odstranjevanja oziroma odlaganja odpadkov.

C. ODLAGANJE OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV

28. člen

(zagotavljanje odlaganja/odstranjevanja)

(1) Za gospodarsko javno službo odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov Občina podeli koncesijo.

(2) Izvajalec gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.

(3) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.

(4) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.

(5) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, skladno s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov.

(6) Izvajalec odlaganja obračunava tudi strošek okoljske dajatve.

IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE

29. člen

(pogoji za obratovanje)

(1) Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:

– zabojniki za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov,

– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,

– naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških in drugih odpadkov,

– zbiralnice ločenih frakcij,

– premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,

– zbirni centri,

– delovni stroji,

– center za obdelavo odpadkov,

– odlagališče odpadkov.

(2) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.

30. člen

(kataster zbiralnic ločenih frakcij)

Izvajalec zbiranja mora voditi kataster zbiralnic ločenih frakcij. Vsebina katastra se opredeli v Tehničnem pravilniku.

31. člen

(obveščanje)

Izvajalec javnih služb mora uporabnike in javnost obveščati skladno z določili uredbe, ki ureja obvezno občinsko gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in drugimi predpisi s področja ravnanja z odpadki.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE

32. člen

(pravice uporabnikov)

Uporabnik ima pravico do:

– trajne, nemotene in kvalitetne storitve javne službe zbiranja,

– uporabe tipskih posod za ločeno zbiranje odpadkov,

– oddaje pravočasnega ustreznega sporočila (opremljenega z dokazili) izvajalcu zbiranja, da upošteva sporočene spremembe, ki vplivajo na izvajanje ter obračun storitev,

– pisnega ugovora na prejeto fakturo v osmih dneh od prejema,

– obveščenosti o storitvah javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,

– naročanja dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca zbiranja.

33. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki imajo obveznost:

– uporabljati storitve izvajalca javne službe zbiranja v skladu z določili tega odloka, Tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki,

– da iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij, saj s tem zmanjšajo količino mešanih komunalnih odpadkov,

– nastale komunalne odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v posode za zbiranje, v skladu z letnim programom izvajalca zbiranja,

– hraniti odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje,

– prepuščati odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno,

– prepuščati ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ali v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja,

– prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij ali v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja,

– prepuščati kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka,

– pisno obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 8 dneh po nastanku spremembe z ustreznimi dokazili (v primeru sporočenih napačnih podatkov, je uporabnik dolžan povrniti stroške škode, ki bi nastala izvajalcu),

– redno plačevati storitve javne službe zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

34. člen

(prepovedi)

(1) Prepovedano je:

– odlaganje odpadkov izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke,

– onesnaževanje prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij ali okolice,

– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,

– odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne odpadke,

– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,

– samovoljno premikati predpisane namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo,

– lepiti plakate in obvestila na predpisane namenske posode, pisati ali risati po njih in jih barvati.

(2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja.

(3) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:

– gradbeni material, kamenje in zemljo,

– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, deli vozil, stanovanjska oprema),

– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,

– odpadke v tekočem stanju,

– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,

– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,

– poginule živali, kože in klavnične odpadke,

– odpadno embalažo,

– odpadno električno in elektronsko opremo,

– gume in pnevmatike,

– odpadne nagrobne sveče,

– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,

– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,

– odpadne baterije in akumulatorje,

– biorazgradljive kuhinjske odpadke.

(4) Nekomunalne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je prepovedano odlagati v zabojnike za komunalne odpadke.

VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE

35. člen

(viri financiranja storitev javne službe)

Izvajalec gospodarske javne službe pridobiva sredstva iz:

– plačil uporabnikov storitev javne službe,

– sredstev občinskega proračuna,

– sredstev državnega proračuna in državnih skladov,

– sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,

– subvencij,

– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,

– drugih virov.

36. člen

(oblikovanje cen)

(1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Ceno storitev na podlagi predloga elaborata, ki ga pripravi izvajalec javne službe, potrdi Občinski svet Občine.

(3) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki, vključno z morebitnim donosom na osnovna sredstva, skladno z veljavno metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(4) Če Občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva celotne cene, mora za razliko Občina oblikovati subvencijo iz proračuna Občine. Uporabnike, upravičene do subvencije, ter višino subvencije, s sklepom določi Občinski svet.

(4) Cena posamezne storitve je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene storitev.

(5) Občina in izvajalci javnih služb vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejajo s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.

(6) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, in je element cene storitve odlaganja komunalnih odpadkov.

37. člen

(izračun cen)

(1) Enota količine storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je teža (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu zbiranja. Sodilo za razdelitev količine storitve na povzročitelja odpadkov je izračunana vsakoletna predračunska količina zbranih odpadkov na osebo, ki se izračuna na podlagi podatkov preteklega obdobja, ter upoštevanja vplivov na količine v prihodnjem obdobju.

(2) Podlaga za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je:

– za gospodinjstva: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena,

– za uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena.

(3) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Upoštevajo se količine bioloških odpadkov in število uporabnikov, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Cena se oblikuje na kilogram zbranih in oddanih bioloških odpadkov.

(4) Ločeno se oblikuje sodilo (zbrana in oddana količina na osebo) za storitev ravnanja z biološkimi odpadki za tiste uporabnike, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja in biološke odpadke redno oddajajo v namenske zabojnike na prevzemnih mestih ali zbiralnicah ločenih frakcij ter za tiste uporabnike, ki te odpadke hišno kompostirajo.

(5) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov enako kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo oddanih odpadkov.

(6) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v odlaganje oddanih odpadkov.

38. člen

(občasna uporaba in začasni izostanek uporabe)

(1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, daljše zdravljenje, bivanje v domu starejših občanov, prestajanje zaporne kazni in podobno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj dva (2) meseca. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov.

(2) Dijaki in študenti, ki imajo stalno prebivališče v Občini, začasno pa prebivajo izven območja te občine, so v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oproščeni plačila stroškov za storitve izvajanja javnih služb, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila stopi v veljavo naslednji mesec po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu so dijaki in študenti vključeni v obstoječi sistem zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

39. člen

(obveznost sporočanja podatkov za obračun)

(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, petnajst (15) dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane novi uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.

(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.

(3) Če se ugotovi, da je povzročitelj odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.

(4) Če povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja ne sporoči potrebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom tega člena, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Podatke o lastnikih, podatke o površinah in podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti pridobiva izvajalec iz javno dostopnih uradnih evidenc.

(5) Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu zbiranja pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun storitev javne službe, in sicer:

– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju Občine,

– podatke o uporabnikih počitniških objektov,

– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve.

(6) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem podatkov in stroški izvedeniškega mnenja bremenijo uporabnika.

40. člen

(določitev velikosti posode – fizične osebe gospodinjstva)

(1) Merilo za določitev izhodiščnega volumna zabojnika za mešane komunalne odpadke je 30 litrov na osebo na mesec.

(2) Velikost in število obveznih posod za posamezne povzročitelje odpadkov določi izvajalec javne službe zbiranja. Glede na pogostnost prevzemanja posameznih vrst komunalnih odpadkov se število obveznih posod in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov ter števila oseb pri uporabniku.

(3) V primeru, ko prostornina, določena v skladu s prvo točko tega člena, ni enaka prostornini tipizirane posode, izvajalec namesti uporabniku prvo večjo tipizirano posodo.

(4) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev, jo pa le-ti občasno uporabljajo (počitniški objekt), izvajalec določi velikost in število zabojnikov, ki pripadajo enočlanskemu gospodinjstvu.

41. člen

(določitev velikosti posode – osebe z dejavnostjo)

(1) Cene storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe so izražene v evrih na kilogram in so enake, kot za gospodinjstva.

(2) Količine storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja. Potrebno število posod in volumen posameznih vrst posod določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov, pri čemer se uporabnika lahko kategorizira kot manjšega, srednjega ali večjega povzročitelja iz dejavnosti.

(3) Minimalna količina komunalnih odpadkov za opravljeno storitev javne službe za uporabnika iz dejavnosti za obdobje enega meseca znaša skupno 120 litrov.

(4) Podrobnejša določitev minimalne velikosti posode za osebe iz dejavnosti ter količine komunalnih odpadkov se glede na kategorizacijo uporabnika iz drugega odstavka tega člena določi v Tehničnem pravilniku. Kriteriji za razlikovanje znotraj posamezne skupine uporabnikov iz dejavnosti (manjši, srednji, večji) so zlasti, vrsta dejavnosti, število zaposlenih in samozaposlenih, velikost prostora, število uporabnikov.

(5) Uporabniki iz dejavnosti, ki bodo po določilih Tehničnega pravilnika uvrščeni v eno izmed kategorij uporabnika iz drugega odstavka tega člena, in dejansko ne povzročajo takšne količine odpadkov, kot je vnaprej minimalno določeno, lahko na podlagi predloženih dokazil zoper uvrstitev ugovarjajo pri izvajalcu. Breme dokazovanja ter stroški povezani s pridobivanjem morebitnih dokazil so na strani osebe z dejavnostjo.

42. člen

(obračun storitev)

(1) Izvajalec obračunava mesečne storitve javne službe uporabnikom na podlagi veljavnega cenika in v skladu z veljavnimi predpisi, enkrat na dva meseca.

(2) V primeru, da izvajalec zbiranja ne izvaja tudi storitve obdelave in odlaganja odpadkov, mesečno obračunava uporabnikom tudi storitve javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov brez manipulativnih stroškov.

(3) Če povzročitelj odpadkov ne poravnava redno mesečnih faktur za opravljene storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ne vloži ugovora zoper obračun, mu izvajalec zbiranja izda opomin. Če povzročitelj odpadkov ne poravna zapadlih obveznosti niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec zbiranja ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbe.

(4) Izvajalec zbiranja lahko v okviru ozaveščanja uporabnikov organizira različne akcije zbiranja komunalnih odpadkov, na podlagi katerih se uporabnikom, ki se te akcije udeležijo, pri obračunu storitev ravnanja z odpadki upoštevajo določene ugodnosti. Izvajalec zbiranja objavi podrobnejša pravila in pogoje akcij na svoji spletni strani.

43. člen

(poračuni)

(1) Izvajalec izvaja poračune na način, kot ga določajo veljavni predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(2) Količinski poračun se izvede najmanj enkrat letno, pri čemer se upošteva predračunske količine za prihodnje obdobje ter obračunske (dejanske) količine za preteklo obdobje.

(3) Izvajalec vsako leto pripravi elaborat cen, razen če v skladu s predpisi ni pogojev za predložitev novega elaborata, iz katerega je razvidna tudi razlika med dejansko obračunsko ceno za preteklo leto (izračunano na podlagi dejansko nastalih stroškov in količin) in potrjeno ceno za preteklo leto. Nastala razlika se v novem elaboratu upošteva pri izračunu predračunskih cen za prihodnje obdobje, ki jih potrdi Občinski svet Občine.

44. člen

(zavezanci za plačilo)

(1) Stroške storitev ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:

– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,

– po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,

– po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta,

– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.

(2) Obveznost plačevanja storitev ravnanja z odpadki, to je zbiranja, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, nastane za povzročitelja s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu, ko povzročitelj pridobi v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje objekt, prostor ali površino, oziroma s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu, ko prične z izvajanjem dejavnosti.

VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE

45. člen

(objekti in naprave)

(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra,

– zemljišče in objekti zbiralnic ločenih frakcij,

– zemljišče prevzemnih mest,

– center za ravnanje s komunalnimi odpadki.

(2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.

(3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:

– zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.

46. člen

(vzdrževanje objektov in naprav)

(1) Zbirni centri in zbiralnice ločenih frakcij so občinska infrastruktura oddana v najem in upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka.

(2) Stroški rednega vzdrževanja zbirnih centrov in zbiralnic ločenih frakcij bremenijo sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.

VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE

47. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Divača, Komen, Hrpelje - Kozina in Sežana.

(2) Inšpekcijski nadzor izvaja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Divača, Komen, Hrpelje - Kozina in Sežana, ki ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost:

– odrediti povzročitelju odpadkov vključitev v sistem zbiranja komunalnih odpadkov,

– odrediti povzročitelju odpadkov zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov na način, določen s tem odlokom,

– odrediti odstranitev nedovoljenih plakatov, obvestil, ki so nameščena na zabojnike,

– odrediti organizatorju prireditve zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku,

– odrediti investitorju gradenj zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku,

– odrediti izvajalcu javne službe zbiranje in prevoz komunalnih in drugih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku,

– odrediti izvajalcu čiščenje in vzdrževanje zabojnikov,

– odrediti izvajalcu prevzem neustrezno ločenih odpadkov glede na določila tega odloka,

– izvesti postopke v skladu z Zakonom o prekrških.

(3) Izvajalci posameznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v nasprotju s tem odlokom. Izvajalec mora zagotoviti osebo, ki bo izvajala občasni nadzor nad ločevanjem odpadkov, obveščala uporabnike o neustrezno ločenih odpadkih in beležila statistiko nadzora ter izdajala obvestila oziroma opozorila o ugotovljenih nepravilnostih. Izvajalec mora obveščati javnost na krajevno običajen način in na spletni strani izvajalca o rezultatih in ugotovitvah nadzora v posameznih naseljih ali delih naselja.

(4) Pri izvajanju nadzora nad spoštovanjem določil tega odloka občinski inšpektorat izdaja odločbe in odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

IX. KAZENSKE DOLOČBE

48. člen

(1) Z globo 1.500 evrov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:

1. ne pripravi Tehničnega pravilnika v določenem roku (prvi odstavek 10. člena),

2. ne vzdržuje in čisti zbiralnic ločenih frakcij (peti odstavek 14. člena),

3. povzroča prašenje, hrup ter raztresanje odpadkov (šesti odstavek 14. člena),

4. ne organizira najmanj enkrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (drugi odstavek 16. člena),

5. ne očisti prevzemnega mesta (tretji odstavek 20. člena),

6. ne organizira najmanj enkrat letno zbiranja kosovnih odpadkov po naročilu (tretji odstavek 22. člena),

7. ne opravi odvoza odpadkov po prenehanju ovire ali višje sile (26. člen),

8. ne oddaja zbranih odpadkov ustreznim predelovalcem (prvi odstavek 27. člena),

9. ne vodi katastra zbiralnic ločenih frakcij (30. člen),

10. ne obvešča javnosti in uporabnikov (31. člen).

(2) Z globo 500 evrov se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

49. člen

(1) Z globo 1.500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, njena odgovorna oseba pa z globo 400 evrov, če:

– v roku z izvajalcem zbiranja ne sklene pogodbe o načinu in obsegu izvajanja javne službe (šesti odstavek 8. člena),

– ravna v nasprotju z določili 23., 33. in 34. člena tega odloka,

– ne obvesti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vpliva na izvajanje in obračun storitev javnih služb (drugi odstavek 39. člena),

– kot organizator javne prireditve ne ravna v skladu z določili 24. člena tega odloka,

– kot organizator čistilnih akcij ne ravna v skladu z določili 24. člena tega odloka,

– kot izvajalec gradbenih del ne ravna v skladu z določili 25. člena tega odloka.

(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.

(3) Z globo 500 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje uporabnika – posameznika (fizična oseba), če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka.

50. člen

V primeru ponovitve prekrška iz prejšnjih dveh členov v obdobju enega leta od zaznave prvega prekrška, se kršitelju izreče dvakratnik globe določene v 48. oziroma 49. členu tega odloka za posameznega uporabnika oziroma izvajalca.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

51. člen

Izvajalec je dolžan z uporabniki, ki izvajajo dejavnost, uskladiti določila že sklenjenih pogodb z določili tega odloka in Tehničnega pravilnika v roku 6 mesecev od uveljavitve Tehničnega pravilnika.

52. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 136/04, 25/06, 32/07, 54/10, 3/13).

53. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-7/2023-1

Hrpelje, dne 9. novembra 2023

Županja

Občine Hrpelje - Kozina

Saša Likavec Svetelšek

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 15/2024 z dne 23. 2. 2024