Glasilo Uradni list RS

V zavihku Glasilo Uradni list RS najdete vse uradne predpise slovenske zakonodaje.
Od 1. aprila 2010, je edina uradna izdaja Uradnega lista RS elektronska izdaja. Dodatne informacije najdete tukaj.

Številka 32

Uradni list RS, št. 32 z dne 17. 3. 2023

UL Infotok

Uradni list RS, št. 32/2023 z dne 17. 3. 2023


865. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Radna, stran 2863.

  
Na podlagi 115., 119. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 3. redni seji dne 8. 3. 2023 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovna cona Radna 
I. SPLOŠNA DOLOČBA 
1. člen 
(1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16 in 17/16, 33/18, 70/19, 20/22 in 23/22 – popr.), sprejme občinski podrobni prostorski načrt Poslovna cona Radna (v nadaljevanju: OPPN PC Radna).
(2) Identifikacijska številka prostorskega akta je 1606.
(3) OPPN PC Radna je pod številko 19192-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d..
II. VSEBINA OPPN 
2. člen 
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A)
TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK)
1.
OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2.
UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
4.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5.
REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
6.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
8.
VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
9.
SPREMEMBA NAMENSKE RABE PROSTORA
10.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
B)
GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA
B1
Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta Občine Sevnica;
B2
Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi območji; M 1:5000;
B3
Situacija obstoječega stanja s katastrom; M 1:1000;
B4
Ureditvena situacija; M 1:500;
B4a
Prerezi območja; M 1:500;
B5
Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500;
B6
Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2500;
B7
Načrt parcelacije; M 1:1000.
C)
SPREMLJAJOČE GRADIVO
C1
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
C2
Izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta;
C3
Prikaz stanja prostora;
C4 
Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta;
C5
Mnenja nosilcev urejanja prostora in postopek CPVO;
C6
Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
C7
Povzetek za javnost;
C8
Elaborat ekonomike;
C9
Okoljsko poročilo.
1. Opis prostorske ureditve
3. člen 
(namen občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za ureditev nove poslovne cone Radna. Znotraj cone, na obstoječih nepozidanih stavbnih zemljiščih, se načrtuje gradnja poslovnih stavb kot so bencinski servis, trgovski objekti, obrtne delavnice in podobno. V stavbah ob južnem robu območja se lahko izvaja tudi bivanje. Določijo se tudi pogoji za gradnjo transformatorske postaje, javnih prometnic ter pogoji za priključitev bližnjih obstoječih in novih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
4. člen 
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Območje poslovne cone se nahaja na desnem bregu reke Save, jugovzhodno od naselja Dolenji Boštanj in je ujeto med glavno cesto G1 odsek 0334 Boštanj–Impoljca na severovzhodni strani, regionalno cesto R1 odsek 1163 Mokronog–Boštanj na severozahodni strani ter obstoječo stanovanjsko pozidavo Radna na južni strani.
(2) Območje OPPN je velikosti ca. 4,31 ha in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 2322/7, 2322/13, 2322/14, del 2322/6, 2322/39, 2322/3, 2322/22, 2322/40, 2322/32, 2322/41, 2322/33, 2322/4, 2322/34, 2312/62, 2312/63, 2322/30, 2322/27, del 2322/10, del 2322/26, del 2322/17, del 2312/61, del 2326/6, del 2322/16, del 2312/52, del 2312/53, del 2322/9, 2320, 2322/11, vse parcele so v k.o. Log (1391).
(3) Znotraj območja se tik ob glavni cesti nahaja črpališče odpadnih voda in razbremenilnik mešane kanalizacije z vzdrževalno ploščadjo.
(4) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih.
5. člen 
(posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta) 
(1) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture, pripadajočih priključkov nanje ter pri projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov.
(2) Izven območja se izvede:
– ureditev krožnega križišča na stiku glavne in regionalne ceste;
– rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka poslovne cone na glavno cesto pri črpališču;
– izvedba cestnega priključka poslovne cone na regionalno cesto;
– odvodnjavanje neimenovanega vodotoka od lokacije Radna 5a do reke Mirne;
– nasutje terena (zemljišče parc. št. 2322/29, 2322/10, 2322/42, 2322/17, 2322/16 in 2322/23, k.o. Log (1391)) ter prevezave in ureditve obstoječe infrastrukture obstoječih stanovanjskih stavb naselja Radna na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo znotraj območja OPPN;
– ureditev odvodnjavanja utrjenih manipulativnih površin in navezava odvodnjavanja na padavinsko kanalizacijo poslovne cone;
– priključek elektro omrežja iz obstoječe transformatorske postaje Radna;
– priključek plinovodnega omrežja iz MPR;
– izpust meteornih voda v reko Savo.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
6. člen 
(vplivi in povezave) 
(1) Območje poslovne cone Radna je z naseljem Radna in Boštanjem povezano preko obstoječe cestne mreže naselja. Glavni dostop do poslovne cone predstavlja novo krožišče na stičišču glavne in regionalne ceste iz katerega bo urejen samostojni cestni krak v cono. Rekonstruira se obstoječ cestni priključek na glavno cesto pri obstoječem črpališču. Le ta omogoča le izvoz (levo in desno) na glavno cesto. Uredi se tudi cestni priključek na regionalno cesto nasproti trgovine Hofer. Priključek se uredi po sistemu uvoz desno – izvoz desno. Območje poslovne cone ne bo z javno prometnico povezano z obstoječim stanovanjskim območjem naselja Radna, vendar se uredi le peš povezava. V vzhodnem delu cone se interna prometnica zaključi s slepo ulico oziroma izvozom na glavno cesto.
(2) Območje poslovne cone se nasuje do kote terena 178,30 m n.v.. Nasutje terena se ne izvede v koridorju magistralnega plinovoda, ki poteka vzdolž glavne ceste.
(3) Zaradi načrtovanega nasutja terena bo vpliv tudi na sosednje stanovanjsko naselje Radna, saj bo le ta segal tudi izven meje OPPN. Dvig terena ne sme poslabšati bivalnih razmer lastnikom tangiranih gradbenih parcel. Posebno pozornost je treba posvetiti odvajanju padavinskih in odpadnih voda iz območja obstoječe stanovanjske pozidave.
(4) Poslovna cona se nahaja na vizualno izpostavljeni lokaciji kulturne dediščine – Tariškega dvorca, ki se nahaja znotraj kompleksa tovarne Siliko, ki je locirana na platoju južno od stanovanjskega naselja Radna. S predpisanim maksimalnim višinskim gabaritom stavb načrtovanih na območju poslovne cone, ta vizualna izpostavljenost Tariškega dvorca ne bo ogrožena. Večje stavbne mase in volumne stavb se razbije z vertikalnimi in horizontalnimi členitvami fasad ter s skupinami visokoraslega avtohtonega drevja.
(5) Severovzhodno in severozahodno od območja poslovne cone teče reka Sava in reka Mirna, ki s svojima 15 metrskima priobalnima pasovoma ne segata na območje poslovne cone. Prav tako sta obe reki ekološko pomembni območji, reka Mirna pa je opredeljena kot Natura 2000.
(6) Območje poslovne cone je glede na karte poplavna nevarnosti opredeljeno kot območje preostale poplavne nevarnosti.
2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
7. člen 
(funkcionalna zasnova območja) 
(1) Območje poslovne cone Radna predstavlja nepozidano stavno zemljišče ujeto med glavno in regionalno cesto na severni strani in obstoječim stanovanjskim naseljem Radna na južni strani. Obstoječ teren je v rahli depresiji napram javnim prometnicam in stanovanjskemu naselju Radna, ki je vpeto v brežino med območjem poslovne cone in platojem kjer se nahaja industrijski kompleks tovarne Siliko.
(2) Pred pričetkom urejanja območja poslovne cone se teren nasuje na koto max. 178,30 m n.v. (kota novega utrjenega terena). Koridor magistralnega plinovoda se ne nasuje. V vzhodnem delu se stavbe 8, 9, 10 in 11 umestijo v obstoječ raščen teren.
(3) Območje je z interno prometnico, ki se priključi na predvideno krožišče glavne in regionalne ceste, ločeno na niz vzdolž glavne in regionalne ceste ter na pozidavo južno od interne prometnice. V niz ob glavni in regionalni cesti se umeščajo predvsem poslovne stavbe za izvajanje obrtnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti, južno od interne prometnice pa se locirajo stavbe namenjene bivanju in/ali namenijo izvajanju mirnejših storitvenih ali obrtnih dejavnosti.
(4) V nizu ob regionalni cesti se formira večja gradbena parcela (GP1) v sklopu katere se lahko umesti ena ali več osnovnih stavb ter pomožne stavbe. Glavni dostop na gradbeno parcelo se zagotovi iz interne prometnice, uredi pa se tudi dostop iz regionalne ceste (desno – desno). V sklopu gradbene parcele se asfaltno parkirišče za obiskovalce in zaposlene uredi v pasu med glavno stavbo in regionalno cesto, manipulacijske in skladiščne površina pa se zagotavljajo na dvoriščni strani osnovne stavbe.
V nizu ob glavni cesti se formira večja gradbena parcela (GP2) v sklopu katere se lahko umesti ena ali več osnovnih stavb ter pomožne stavbe. Glavni dostop na gradbeno parcelo se zagotovi iz interne prometnice. V severnem delu parcele je načrtovana umestitev bencinskega servisa. Če do realizacije bencinskega servisa ne bo prišlo se lahko umesti poslovna stavba tipa B, pri čemer pa ne sme biti porušen koncept reševanja gospodarske javne infrastrukture. Zaradi izvedbe nasutja poslovne cone se vzdolž glavne ceste, na območju obstoječega magistralnega plinovoda, izvedeta dva površinska zadrževalnika padavinskih voda, ki bosta preprečevala hipni odtok.
Obstoječe črpališče in razbremenilnik se ohrani.
Južno od interne prometnice se formirajo gradbene parcele (GP3, GP4, GP5, GP6, GP7, GP8 in GP9) v sklopu katerih se umesti po ena osnovna stavba (stavba 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11) namenjena izvajanju mirnejših obrtnih, storitvenih ali športnih dejavnosti ter pomožne stavbe. Osnovna stavba se lahko nameni tudi bivanju. Dostopi se uredijo iz interne prometnice. Dostop na parcelo GP9 se lahko uredi tudi iz višje ležeče javne poti JP872611 Radna (pod gradom). Po dve sosednji gradbeni parceli teh stavb se lahko med seboj združijo in se zgradi samo eno osnovno stavbo s pripadajočo zunanjo ureditvijo.
(5) Vse načrtovane stavbe na območju poslovne cone so razdeljene v štiri tipe (A, B, C in D), ki se med seboj razlikujejo po maksimalnih dovoljenih vertikalnih gabaritih. Tipi stavb so razvidni v grafični prilogi »B4 – Ureditvena situacija«.
(6) Nova transformatorska postaja se locira tik ob interni prometnici.
(7) Na območju se postavi vsaj en ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov, ki se nameni uporabnikom poslovne cone.
(8) Gradbena parcela se lahko ogradi z varovalno ali medsosesko ograjo.
(9) Vzdolž regionalne ceste se zasadi drevored. Proste zelene površine gradbenih parcel in javnega dobra, predvsem površine med obstoječim stanovanjskim naseljem Radna in poslovno cono, se zasadi s skupinami visokoraslega avtohtonega drevja.
(10) Območje poslovne cone se uredi v skladu s Pravilnikom o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/18).
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 
8. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
Na območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) dovoljeno izvajanje mirnejše obrtne, trgovske, storitvene in športne dejavnosti, ki nimajo večjega vpliva na stanje okolja. V stavbah 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 je dovoljeno tudi bivanje.
9. člen 
(vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb) 
(1) Na območju OPPN je prepovedano umeščati stavbe in v njih izvajati dejavnosti, ki:
– lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega;
– so večjega ali manjšega tveganja za okolje;
– so glede naravo dejavnosti nedvoumen vir vonjav ter
– zbirne centre za odpadke ter obrate za skladiščenje/predelavo odpadkov.
(2) Na območju OPPN je dovoljenja gradnja naslednjih stavb (osnovnih in pomožnih):
– 111 Enostanovanjske stavbe;
– 112 Večstanovanjske stavbe;
– 1211 Gostinske stavbe;
– 122 Poslovne in upravne stavbe;
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti;
– 1242 Garažne stavbe;
– 1252 Rezervoarji, silosi in skladišče stavbe; od tega samo:
– skladišče stavbe; 
– rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine prostornine do 20 m3 (enostaven objekt);
– rezervoar za nafto in plin prostornine do 1000 m3 (manj zahteven, nezahteven ali enostaven objekt);
– stolpni silosi za suhe snovi do višine 10 m (nezahteven ali enostaven objekt); 
– 1265 Stavbe za šport;
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe (enostaven objekt);
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od tega samo zaklonišča in nadstrešnice).
(3) Na zemljišču parc. št. 2312/52 in 2312/53, k.o. Log se lahko gradijo pomožni objekti v skladu s tem odlokom, ki pripadajo obstoječi stanovanjski stavbi zgrajeni na teh dveh zemljiščih.
10. člen 
(vrste dopustnih gradbeno inženirskih objektov) 
Na območju OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, in sicer:
– 2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste;
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
– 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo manj zahtevni);
– 24110 Športna igrišča;
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas;
– 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje (od tega samo ograje in oporni zidovi).
11. člen 
(vrste dopustnih drugih gradbenih posegov) 
Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih posegov:
– 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena (od tega samo nasipi, izkopi in odkopi, utrjene površine, utrjene brežine);
– 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
12. člen 
(vrste gradenj) 
V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave);
– rekonstrukcije objektov;
– odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;
– vzdrževanje objektov;
– sprememba namembnosti.
2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov 
13. člen 
(lega, velikost ter oblikovanje osnovnih stavb in pomožnih stavb in objektov) 
(1) Osnovne in pomožne stavbe se locira znotraj gradbene meje določene na posamezni gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb. Tlorisna velikost stavb je določena s faktorjem zazidanosti (18. člen) in deležem zelenih površin (16. člen). Tlorisna velikost načrtovanih stavb v grafičnem delu je prikazana le informativno.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti, ki imajo višino (stavbe, nadstreški in podobno) se lahko gradijo tudi izven gradbene meje z odmikom minimalno 1 m od parcele sosednjega zemljišča ter pod pogojem, da se med zemljiščem parc. št. 2322/29, k.o. Radna in gradbeno parcelo 1, v pasu širine min. 5 m, izvede intenzivna visokorasla zasaditev. Nezahtevni in enostavni objekti brez višine (infrastruktura, jaški, dvorišča, ograje in podobno) se lahko gradijo do parcelne meje.
(3) Pri stavbi 5, 7, 8, 9 in 10 je potrebno upoštevati določeno gradbeno linijo. Med gradbeno linijo in javno prometnico ni dovoljeno postavljati pomožnih stavb in nezahtevnih ter enostavnih objektov, ki imajo višino.
(4) Maksimalni vertikalni gabarit:
– Tip stavbe A: max. P oziroma višina stavbe max. 6 m nad koto utrjenega terena, nadstrešnica max. 8 m nad koto utrjenega terena.
– Tip stavbe B: max. P + 1 oziroma višina stavbe max. 10 m nad koto utrjenega terena.
– Tip stavbe C: max. P + 2 oziroma višina stavbe max. 10 m nad koto utrjenega terena.
– Tip stavbe D: max. P + 1 oziroma višina stavbe max. 8 m nad koto utrjenega terena. Stavba 8, 9, 10 in 11 ima lahko izvedeno kletno etažo.
– Pomožne stavbe: max. višina 8 m. Če je osnovna stavba nižja od 8 m je pomožna stavba ne sme presegati.
(5) Kota pritličja: določena v grafičnem delu in znaša 178,50 m n.v. oziroma 180,00 m n.v. za stavbo 10 in 181,50 m n.v. za stavbo 11.
(6) Stavbe so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik z manjšimi aneksi (poudarjeni vhodi, nadstreški, balkonske niše in podobno). Bencinski servis je lahko trudi druge geometrijske oblike. Pri stavbi tipa B se glede na načrtovano velikost stavbnih mas predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih in/ali vertikalnih gabaritih. Na vseh stavbah je dopustna prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja. Oblikovno se poudari glavno fasado stavbe, kjer se praviloma nahaja tudi glavni vhod v stavbo.
(7) Oblikovanje osnovne in pomožne stavbe:
– streha: ravna. Stavbe tipa C in D imajo lahko tudi dvokapno streho naklona 30 do 42 stopinj;
– kritina: primernega materiala glede na tip strehe. Lahko je tudi deloma ali v celoti zazelenjena. Kritina dvokapne strehe je temno sive ali temno rjave barve;
– fasada: različni tipi fasadnih oblog v belih ali svetlosivih tonih. Glavne fasade ter glavni vhodi se lahko poudarijo z različnimi materiali in/ali barvami v skladu s celostno podobo podjetja;
– oblikovanje odprtin: svobodno.
(8) Pomožna stavba dopolnjuje funkcijo osnovne stavbe, zato jo po njenem namenu in velikosti ne presega ter zaradi nje ni potrebno povečanje kapacitete obstoječe komunalne opreme ali priključkov. Kot pomožna stavba je dovoljena tudi postavitev montažnih tipskih konstrukcij. V tem primeru je oblikovanje lahko drugačno.
(9) Nezahtevni in enostavni objekti, ki imajo višino so lahko tudi kovinski z ravno streho.
14. člen 
(lega ter oblikovanje gradbeno inženirskih objektov) 
(1) Gradbeno inženirski objekti se lahko gradijo na celotnem območju OPPN.
(2) Fotonapetostne elektrarne se nameščajo le na strehe načrtovanih stavb.
(3) Ograje med sosednjimi parcelami so dovoljene žičnate ali kovinske, vendar morajo biti transparentne. Lahko se postavijo na parapetni zid višine do 50 cm. Ograje se lahko gradijo na parcelni meji s sosednimi zemljišči. Oporni zidovi višji od 2 m so kamniti ali betonski obloženi s kamnito oblogo.
15. člen 
(lega in oblikovanje drugih gradbenih posegov) 
(1) Drugi gradbeni posegi se lahko izvajajo na celotnem območju OPPN.
(2) Zunanje površine in brežine se maksimalno zatravijo in zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in avtohtonim drevjem. Manipulacijske zunanje površine, kjer je možnost razlitja nevarnih snovi se asfaltirajo, ostale manipulacijske zunanje površine pa so lahko tudi iz travnatih plošč zaradi lažjega odvodnjavanja meteornih voda.
(3) Ekološki otok se hortikulturno uredi (betonski plato z ustreznim odvodnjavanjem ter ograja).
(4) Urbana oprema se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja naselja Radna in Boštanja.
16. člen 
(oblikovanje zelenih površin) 
(1) Med regionalno cesto ter območjem poslovne cone se zasadi drevored ali skupine visoke avtohtone vegetacije. Prav tako se znotraj posameznega območja zagotovi čimveč zelenih površin, ki se jih zatravi in zasadi z visoko vegetacijo in/ali avtohtonimi grmovnicami.
(2) Med zemljiščem parc. št. 2322/29, k.o. Radna in gradbeno parcelo 1 se v pasu širine min. 5 m izvede intenzivna visokorasla zasaditev. Višina vsaj desetih sadik mora biti 2 m ali več.
(3) V sklopu posamezne gradbene parcele se mora zatraviti minimalno 10 % zelenih površin.
(4) Vso vegetacijo morajo predstavljati avtohtone drevesne in grmovne vrste.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 
17. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B7 – Načrt parcelacije« ter v skladu s tolerancami. Pred pričetkom gradnje stavb je potrebno izvesti parcelacijo javne prometne površine vsaj v delu, ki bo omogočal dostop do načrtovane stavbe. Gradbene parcele se lahko med seboj združujejo ali delijo pod pogojem, da je na vsako parcelo omogočen direktni dostop na javno cesto.
(2) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)).
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 
18. člen 
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo) 
Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb znaša max. 0,8. V zazidano površino se upošteva tudi površina pomožnih stavb in objektov.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
19. člen 
(skupne določbe) 
(1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja novih GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
20. člen 
(javna cesta infrastruktura) 
(1) Območje poslovne cone Radna leži ujeto med dvema javnima državnima prometnicama in sicer na severovzhodni strani poteka Glavna cesta I. reda št. 0334 Boštanj–Impoljca ter na severozahodni strani regionalna cesta I. reda št. 1163 Mokronog–Boštanj.
(2) Za priključevanje poslovne cone Radna na državno cesto omrežje je bila izdelana Prometno kapacitetna analiza in načrt prometne ureditve navezave OPPN Poslovne cone Radna na omrežje državnih cest, št. 1631 – PRS in 1631 – PRO, november 2021, ki jo je izdelal Lineal Maribor. Na podlagi opravljene analize se izvede sledeč prometni režim:
– rekonstrukcija križišča G1-5 in R1-215 v krožno križišče. Četrti krak v krožnem križišču služi, kot glavni uvozno-izvozni priključek za poslovno cono Radna,
– priključek »desno – desno« na trasi R1-215. Uvoz vozil je možen le iz smeri Mokronog, izvoz vozil pa le v smeri glavne ceste G1-5 (dana rešitev se predlaga iz vidika zagotavljanja optimalnega nivoja prometne varnosti in minimalnega vpliva na odvijanje prometa na regionalni cesti in bližnje obstoječe priključke v sklopu le te),
– enosmerni izvoz na G1-5. Izvoz mogoč v obe smeri Sevnica in Krško. Uvoz vozil ni dovoljen.
(3) Na območju poslovne cone se izvede nova interna prometnica, ki se napaja iz samostojnega cestnega kraka krožišča. Interna prometnica poteka v smerni jugovzhoda z izvozom na glavno cesto. V severnem delu omogoča dostop do gradbene parcele GP 1, na vzhodnem delu pa do preostalih parcel. Niveleta interne prometnice se prilagodi novi koti terena. Dostop do stavbe 12 se lahko uredi tudi iz višje ležeče javne poti JP872611 Radna (pod gradom).
(4) V primeru izvedbe BUS postajališča na glavni cesti se zaradi prebliževanja obstoječemu magistralnemu plinovodu, izvede oporni zid, ki mora biti od trase plinovoda oddaljen min. 5 m. Izvedba brežine ni dovoljena.
(5) Interna prometnica je širine min. 2 x 2,75 m (vozišče) z enostranskim pločnikom min. širine 1,50 m. V skrajnem vzhodnem delu je lahko vozišče interne prometnice tudi ožji, ker služi le kot dostop do stavbe 10 in 11.
(6) Vzvratno vključevanje vozil na javne prometnice ni dovoljeno. Parkiranje osebnih in ostalih vozil na območju cone mora biti ustrezno urejeno v sklopu posamezne gradbene parcele.
(7) Znotraj poslovne cone se kolesarji vodijo po vozišču internih prometnic. V sklopu mreže državnih prometnic se za pešce in kolesarje uredijo večnamenske poti, kolesarske steze in pločniki.
(8) V območju površin potrebnih za preglednost ceste je dopustna le zatravitev in zasaditev nizkih avtohtonih grmovnic, katerih maksimalna rast ne presega 0,75 m. Zasaditev prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in preme. Zasaditev na območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena.
(9) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje mora biti skladno z zakonodajo s področja cest.
(10) Pred izdajo gradbenih dovoljenj na območju varovalnega pasu državne ceste, je treba predložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev Direkciji RS za infrastrukturo ter si pridobiti njihovo pozitivno mnenje.
21. člen
(vodovodno omrežje) 
(1) Območje poslovne cone Radna ni opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem. Preko območja poteka trasa vodovoda (PE Φ 90 in PE Φ 63), ki napaja obstoječe stanovanjske stavbe južno od območja OPPN.
(2) Na območju OPPN, tik ob regionalni cesti, se nahaja jašek do katerega iz smeri Hoferja poteka vodovod PE Φ 110. Na ta jašek se naveže javna vodovodna mreža poslovne cone, ki bo zagotavljala zadostne količine pitne vode za splošno rabo. Javna vodovodna mreža poslovne cone se izvede v obliki zanke z obstoječim vodovodnim omrežjem naselja Radna. Trasa maksimalno možno poteka v infrastrukturnem koridorju gospodarske javne infrastrukture, ki je načrtovan po parcelah javnih prometnic. Javna vodovodna mreža poslovne cone se izvede s cevmi PE Φ 110.
(3) Zagotavljanje ustrezne požarne zaščite poslovne cone se zagotovi z novo hidrantno mrežo. Predvidena je izgradnja vsaj treh nadzemnih hidrantov (skrajni zahodni, srednji in vzhodni del cone). Napajanje hidrantne mreže se zagotovi iz javnega vodovodnega omrežja. Zajem požarne vode v primeru izjemnega dogodka se lahko izvede tudi iz reke Save in Mirne. Dodatni vir vode za gašenje se lahko zagotovi tudi iz industrijske cone Sevnica. Točno lokacijo zajema vode na območju industrijske cone Sevnica ter potek do poslovne cone Radna določi upravljavec javnega vodovodnega omrežja v Občini Sevnica.
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na območje poslovne cone Radna poteka nizkonapetostno elektro omrežje (vzdolž magistralnega plinovoda). Najbližja transformatorska postaja (TP Radna) se nahaja zahodno od območja OPPN oziroma zahodno od lokalne ceste LC 372233 Laze pri Boštanju–Konjsko.
(2) Za območje poslovne cone je bil izdelan idejni projekt Ureditev električnih vodov in naprav na območju OPPN Poslovna cona Radna, št. 227/21, november 2021, ki ga je izdelal Elektro Celje d.d. Na podlagi idejnega projekta je na območju poslovne cone načrtovana postavitev nove transformatorske postaje (TP PC Radna), ki mora imeti neomejen dostop iz javne prometnice (točna lokacija se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije). Napajanje nove TP se izvede iz obstoječe TP Radna preko novega SN kablovoda. Nova TP PC Radna se izvede, ko obstoječa TP Radna ne bo imela zadostnih rezerv za priključitev novih porabnikov. Po izgradnji nove TP PC Radna se izvedejo nizkonapetostni elektro vodi do posamezne elektro omarice v sklopu načrtovane stavbe.
(3) Interna javna prometnica se opremi z javno razsvetljavo, ki se bo napajala iz nove TP PC Radna.
(4) Bencinski servis se lahko opremi s polnilnicami za polnjenje električnih avtomobilov.
(5) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba izpolnjevati zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa in zahteve glede gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(6) Za priključitev objektov na distribucijsko omrežje elektroenergetske infrastrukture je potrebno izdelati projektno dokumentacijo (DNZO in PZI). Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektro omrežja za priključek na elektro omrežje.
(7) Najmanj 100 dni pred pričetkom izgradnje SN in NN vodov in naprav je treba z Elektro Celje d.d. skleniti pisni dogovor zaradi pravočasne nabave materiala, planiranja del in podobno.
(8) Najmanj 8 dni pred pričetkom del je treba Elektro Celje d.d. pisno obvestiti o pričetku izvajanja del, da bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo vseh obstoječih podzemnih elektroenergetskih vodov.
(9) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise.
23. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Območje poslovne cone Radna ni opremljeno z javnim kanalizacijskim omrežjem. Tik ob glavni cesti v vzhodnem delu cone se nahaja razbremenilnik mešane kanalizacije ter črpališče odpadnih voda. Iz razbremenilnika se odpadna voda izliva v fekalni kolektor pred črpališčem, očiščene padavinske vode pa tečejo preko izpusta v reko Savo. Črpališče prečrpava odpadne vode v obstoječ fekalni kolektor, ki poteka vse do Čistilne naprave Sevnica.
(2) Iz smeri Boštanja do črpališča poteka fekalni kolektor, ki ga je potrebno zaradi načrtovanih stavb v sklopu GP2, ustrezno prestaviti. Prestavitev fekalnega kolektorja se izvede vzdolž interne prometnice. V obstoječ fekalni kolektor so preko mešanega kanala v severnem delu, priključene komunalne odpadne vode in deloma padavinske vode iz obstoječih stavb in površin zahodnega dela stanovanjske pozidave Radna. V obstoječ razbremenilnik je speljana mešana kanalizacija iz stanovanjske pozidave Radna in kompleksa tovarne Siliko.
(3) Na območju poslovne cone Radna se izvede ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda s končno dispozicijo v Čistilni napravi Sevnica ter padavinskih voda s končno dispozicijo v reki Savi.
(4) V sklopu komunalnega koridorja gospodarske javne infrastrukture, ki je načrtovan v parceli javnih prometnic, se izvede nova kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih voda na katero se priključijo načrtovane stavbe znotraj cone ter stavbe zahodnega dela stanovanjske pozidave Radna. Kanalizacija se priključi na prestavljen fekalni kolektor pred črpališčem odpadnih voda.
(5) V objektih, kjer se lahko pojavijo tehnološke odpadne vode, je le te potrebno zajeti v ustrezno grajene lovilne sklede oziroma naprave in jih preko interne kanalizacije ustrezno prečistiti in jih nato speljati v javni kanalizacijski sistem s končno dispozicijo v Čistilni napravi Sevnica. Izvedeni morajo biti vsi ukrepi (nadkritja, neprepustnost, robniki, ustrezni padci itd.), da bo preprečeno neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali v tla. Na parcelah, kjer je možna onesnaženost požarnih voda z nevarnimi snovmi je treba zagotoviti zadrževalni sistem.
(6) Obstoječa mešana kanalizacija, ki bo tangirana z gradnjo stavbe 7 in 8, se ustrezno prestavi.
(7) Čiste padavinske vode s streh stavb se spelje v reko Savo preko dveh načrtovanih izpustov. Čisto padavinsko vodo iz streh stavb se mora zbirati v rezervoarjih deževnice. Vodo se ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje zelenic, pranje vozil, manipulacijskih površin itd. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice se spelje v javno kanalizacijo za odvajanje padavinske vode z izlivom v reko Savo.
(8) Potencialno onesnažene padavinske vode z asfaltnih manipulativnih in prometnih površin se morajo predhodno očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj, nato pa se lahko izpustijo v reko Savo.
(9) Zaradi problematike zalednih voda širšega območja Radne je pred posegi načrtovanimi s tem OPPN predvidena ureditev neimenovanega vodotoka od lokacije Radna 5a vse do reke Mirne.
(10) Zaradi ustreznega odvodnjavanja zalednih voda se v sklopu gradbenih parcel, ki se nahajajo med interno javno prometnico poslovne cone in obstoječim stanovanjskim naseljem izvedejo ureditve, ki bodo ustrezno zajele zaledne vode in jih speljale v načrtovano padavinsko kanalizacijo. Te ureditve so npr.: drenažna rebra, drenažne cevi, travne plošče, bioswale, sonaravne ureditve za preprečevanje hipnega odtoka zalednih voda …
(11) Za preprečevanje hipnega odtoka čistih padavinskih voda v reko Savo, se kanalizacija lahko izvede v obliki cevnih zadrževalnikov, pred izpustom v vodotok pa se po potrebi (dokazati z izračunom) izvedejo ustrezni zadrževalniki (podzemni ali površinski). Površinski zadrževalnik se izvede na območju magistralnega plinovoda, kjer se območje oblikuje v dva zadrževalnika na način, da se na sredini območja dvigne teren za ca. 50 cm. S tem se zagotovi ustrezen padec terena proti iztoku. Zadrževalniki ustrezne velikosti se lahko izvedejo tudi kot podzemni v okviru zunanjih površin gradbene parcele GP2. Pred izpustom padavinskih voda iz zadrževalnika v reko Savo se izvede objekt z grabljami za lovljenje grobih nečistoč. Obvezno je redno čiščenje naplavin v zadrževalniku vsaj 2x letno oziroma ob vsakem večjem nalivu. Iztok prečiščenih padavinskih voda v reko Savo mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Iztok mora biti opremljen s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. Stabilnost brežine reka Save se ne sme poslabšati.
(12) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi.
(13) Projektna dokumentacija za komunalno opremljanje poslovne cone mora zajeti vse prevezave obstoječega kanalizacijskega omrežja (javnega in/ali zasebnega) na načrtovano javno kanalizacijsko omrežje na območju OPPN ali izven meje OPPN ter morebitne ostale ureditve in prestavitve (prečrpavanje kanalizacije, prestavitev ostale interne ali javne infrastrukture in podobno).
Prav tako je treba v projektni dokumentaciji za komunalno opremljanje poslovne cone, računsko preveriti pravilnost delovanja razbremenilnika za odvajanje komunalnih odpadnih voda ter z rezultati seznaniti vzdrževalca pretočne akumulacije HE Arto – Blanca. Vhodne podatke za izračun mora podati upravljavec komunalnega omrežja oziroma se jih pridobi na podlagi monitoringa.
24. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Jugovzhodno od območja OPPN se nahaja merilno regulacijska postaja (MRP), ki se napaja preko 50 barskega plinovoda (magistralni plinovod), ki poteka iz smeri Boštanja vzdolž glavne ceste. Iz MRP v smeri vzhoda poteka 3 barski plinovod.
(2) V koridorju magistralnega plinovoda ni dovoljeno nasipavanje terena. Spodnji rob novih brežin mora biti odmaknjen od osi plinovoda vsaj 2 m, ostali objekti (stavbe, oporni zidovi, manipulativne površine in podobno) pa 5 m.
(3) Območje poslovne cone se lahko opremi z novim plinovodnim omrežjem po pogojih upravljavca plinovodnega omrežja. Pri MRP se izvede nov odcep za poslovno cono. Nova trasa plinovoda se načrtuje v komunalnem koridorju v sklopu parcele javnih prometnic. Načrtovane stavbe na območju poslovne cone se lahko priključijo na plinovodno omrežje na podlagi soglasja za priključitev po energetskem zakonu EZ-1.
(4) Načrtovan bencinski servis se lahko opremi s točilnim otokom za plinsko polnjene vozil.
(5) Pri poseganju v varovalni pas obstoječega plinovodnega omrežja se mora le ta ustrezno zaščititi ali po potrebi prestaviti pod pogoji upravljavca plinovoda. Vsa dela se opravljajo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovodnega omrežja.
(6) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.
(7) Pri gradnji plinovodnega omrežja je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje.
25. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Vzdolž glavne ceste poteka telekomunikacijsko omrežje, ki je potrebno za nadziranje obstoječega črpališča odpadnih voda.
(2) Trasa telekomunikacij, ki poteka preko gradbene parcele GP2 se ustrezno prestavi po pogojih upravljavca telekomunikacijskega omrežja.
(3) V komunalnem koridorju gospodarske javne infrastrukture, ki je načrtovan na parceli javne prometnice se izvede tudi nova trasa telekomunikacijskega omrežja iz katere se izvedejo individualni priključki do posamezne stavbe. Točka navezave nove trase na obstoječo TK omrežje je načrtovana v vzhodnem delu območja OPPN oziroma točko priključitve na telekomunikacijsko omrežje, vrsto prenosnega medija in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja določi, glede na potrebe in možnosti, upravljavec v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(4) Pred pričetkom gradbenih posegov v varovalne pasove obstoječih telekomunikacijskih vodov je potrebno izvesti zakoličbo le teh. Obstoječe trase se ustrezno zaščiti, položi rezervne cevi ali pa prestavi, kar se izvede pod pogoji in nadzorom upravljavca telekomunikacijskega voda.
26. člen 
(odpadki) 
(1) V sklopu zunanje ureditve posamezne stavbe mora biti zagotovljeno zbirno mesto za odpadke. To je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Sevnica.
(2) Na območju OPPN SC Radna se uredi vsaj en ekološki otok za ločno zbiranje odpadkov (mešani komunalni odpadki, embalaža, papir, karton, steklo). Ekološki otok mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom, imeti mora omogočen pristop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Priporoča se, da je ekološki otok zgrajen v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Ekološki otok mora biti od odjemnega mesta kamor se pripelje komunalno vozilo oddaljeno maksimalno 5 m.
(3) Vse ostale odpadke, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, se zbira ločeno v za to predpisanih zabojnikih/kontejnerjih. Za praznjenje oziroma odvoz le teh poskrbi posamezno podjetje, ki pozove pooblaščenega odjemalca teh odpadkov za odvoz.
(4) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev.
27. člen 
(ogrevanje objektov) 
Kot glavni vir ogrevanja stavb naj se prioritetno uporabljajo obnovljivi viri energije (OVE) kot so bioplin, biomasa, sončna energija, fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja ter zemeljski plin.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
28. člen 
(kulturna dediščina) 
(1) Na območju poslovne cone ni evidentirane kulturne dediščine, se pa le ta nahaja ca. 200 m južneje na območju tovarne Siliko, kjer se nahaja Tariški dvorec, ki je zavarovan kot registrirana stavbna dediščina Radna – Tariški dvorec (EŠD 17317).
(2) Načrtovane stavbe na območju poslovne cone se umešča v prostor na način, da se še naprej omogoča prostorska in vedutna zaznava dvorca v širšem prostoru, predvsem pogledov na dvorec iz smeri regionalne ceste, kar je z maksimalno dovoljenim višinskih gabaritom načrtovanih stavb zagotovljeno.
(3) Na parcelah, kjer se bodo gradile večje stavbne mase, se zunanje površine parcele zasadijo s skupinami visokoraslega avtohtonega drevja, da se razbije enoličnost/monotonost večjih stavbnih površin.
(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojnemu zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojni zavod vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(5) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojen zavod, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
29. člen 
(varstvo voda in tal) 
(1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov.
(2) Severovzhodno in severozahodno od poslovne cone tečeta reka Sava in reka Mirna. Oba vodotoka imata določen priobalni pas, ki sega 15 m od vodnega zemljišča vodotoka. Priobalni pas obeh vodotokov ne posega na območje poslovne cone Radna. Na območju priobalnega pasu je možno izvajati posege skladno z zakonom s področja varovanja voda. V priobalni pas reke Save bosta posegala dva izpusta čistih padavinskih voda kot posledica ustreznega reševanja odvodnjavanja poslovne cone.
(3) Obstoječ teren poslovne cone se nadviša. Material za nadvišanje terena more biti ustrezno preverjen, da ne bo vseboval nedovoljenih oziroma neustreznih materialov. Nasutje mora biti izvedeno tako, da bo nanj možno ustrezno temeljiti stavbe, kvalitetno graditi javne prometnice in gospodarsko javno infrastrukturo.
(4) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja. V projektni dokumentaciji za komunalno opremljanje poslovne cone, je treba računsko preveriti pravilnost delovanja razbremenilnika za odvajanje komunalnih odpadnih voda ter z rezultati seznaniti vzdrževalca pretočne akumulacije HE Arto – Blanca. Vhodne podatke za izračun mora podati upravljavec komunalnega omrežja oziroma se jih pridobi na podlagi monitoringa.
(5) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje ali v času obratovanja bencinskega servisa. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati.
(6) Za zahodni in severni del območja poslovne cone je bilo izdelano geotehnično poročilo o pogojih pozidave, izdelal: INI d.o.o., Ljubljana, št. proj.: 3091/2019, oktober 2019. V fazi projektiranja načrtovanih ureditev je potrebno izvesti geološko geomehanske raziskave terena, ki bodo natančno določile pogoje izvedbe posegov, temeljenja stavb ter določile morebitne dodatne ukrepe. Zagotoviti je treba tudi nadzor geologa/geomehanika.
30. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
31. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Vir elektromagnetnega sevanja predstavlja predvidena transformatorska postaja znotraj cone iz katere je predvideno napajanje novih stavb na območju cone.
(2) Oddaljenost transformatorskih postaj od najbližjega stanovanjskega območja je zadostna, zato je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja.
(3) Za razsvetljavo zunanjih površin cone ter javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
32. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje poslovne cone, spada v III. stopnjo varstva pred hrupom, manjši zahodni del (namenska raba IG) pa v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(2) Zunanje enote strojnih inštalacij morajo biti postavljene tako, da ne povečujejo hrupa v objektih z varovanimi prostori. Po potrebi se postavijo protihrupni paneli.
33. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju poslovne cone ni opredeljenega območja Nature 2000 ali naravne vrednote (NV). Območje cone meji na ekološko pomembno območje Sava od Radeč do državne meje (ident. št. 63700).
(2) EPO je tangirano z izpustom čistih padavinskih voda iz območja poslovne cone v reko Savo. Pri ureditvi izpusta je potrebno upoštevati naslednje zahteve:
– v pasu od izlivnega dela Mirne in peš mostom preko reke Save se ohranja pas slojevite (drevje, grmovje, visoko steblikovje) in sklenjene obvodne vegetacije med Savo in glavno cesto;
– morebitne razgaljene površine se zasadi z avtohtonimi vrstami drevja in plodonosnih grmovnic;
– ohranja se obstoječe brežine in nivelete zemljišča;
– dostopov do vode se ne ureja.
34. člen 
(ribištvo) 
(1) Gradnja izlivnega dela padavinske kanalizacije v reko Savo bo posegala v Spodnjeposavsko ribiško območje – ribolovni revir Sava 18, ki poseljuje 38 vrst rib.
(2) Vsak poseg v ribiški okoliš more biti načrtovan na način, ki v največji meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti tako, da se struge, obrežja in dva vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter da se ohranja naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin.
(3) Gradbena dela na vodnem zemljišču in v priobalnem pasu reke Save naj se izvedejo po principu sonaravnega urejanja voda. Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora.
(4) Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le-teh ne zajema vode iz vodotokov.
(5) Poskrbljeno mora biti za pravilno odvajanje meteornih in odpadnih voda novozgrajenih objektov in infrastrukture (lovilci olj, priklop na javno kanalizacijsko omrežje itd.). Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi ustreznemu očiščenju morebitnih industrijskih odpadnih voda.
(6) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor.
(7) Gradbena dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se izvajajo samo v času izven drstne dobe rib ter v koordinaciji s pristojnima izvajalcema ribiškega upravljanja, Ribiško družino Sevnica. Investitor oziroma izvajalec mora o predvidenem času izvajanja gradbenih del pravočasno obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja (14 dni pred začetkom del).
(8) Zavod za ribištvo mora v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za izpust padavinskih voda v reko Savo sodelovati kot mnenjedejalec.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
35. člen 
(obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in zaščite.
36. člen 
(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) 
(1) Območje poslovne cone je glede na obstoječe evidence opredeljeno kot območje preostale poplavne nevarnosti. Z dvigom nivelete terena ter ustreznim odvodnjavanjem padavinskih in zavednih voda, območje ne bo poplavno ogroženo.
(2) Predvidena je ureditev neimenovanega vodotoka od lokacije Radna 5a vse do reke Mirne (Idejni projekt za odvod zaledne vode iz zaledja Radne za območjem tovarne Siliko, izdelal Hidrosvet d.o.o., Celje, št. proj.: 138/20, marec 2021). Ureditev neimenovanega vodotoka bo potekala izven območja OPPN, vendar pred posegi načrtovanimi z OPPN.
(3) Za območje poslovne cone je bila izdelana preveritev Vpliva načrtovanih ureditev v sklopu OPPN PC Radna na stanje reke Save ter ureditev padavinske kanalizacije. Padavinske vode se bodo na območju poslovne cone zadrževale v dveh zadrževalnikih iz katerih bosta urejena dva izpusta z max. skupno kapaciteto 490 l/s v reko Savo. Zadrževalnika bosta zmanjšala poplavno ogroženost območja ob povečanem vodostaju Save zaradi zmanjšanja padavinskega odtoka v Savo.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode, Novo mesto.
(5) Na podlagi javno dostopnih evidenc, območje OPPN ni opredeljeno kot erozijsko območje in ni plazljivo.
37. člen 
(seizmološke zahteve) 
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,175 g.
38. člen 
(požarno varstvo) 
(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi hidrantno omrežje.
(3) Voda za gašenje bo zagotovljena iz načrtovanega javnega hidrantnega omrežja.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
39. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Območje se ureja v posameznih etapah kot je navedeno v drugem odstavku tega člena. Posamezne etape morajo predstavljati zaključene celote. Etape se lahko izvajalo tudi istočasno, v zaporedju od prve do zadnje.
(2) Realizacija posegov na območju poslovne cone Radna bo možna še le, ko bo omogočen dostop iz novega krožišča na stiku med glavno in regionalno cesto. Izjema je gradnja v sklopu gradbene parcele GP1, ki ima možnost izvedbe cestnega priključka direktno na regionalno cesto.
(3) Ureditve se izvajajo po naslednjih etapah:
I. etapa: ureditev odvodnjavanja neimenovanega vodotoka nad stavbo Radna 5a do reke Mirne na podlagi Idejnega projekta za odvod zaledne vode iz zaledja Radne za območjem tovarne Siliko, izdelal Hidrosvet d.o.o., Celje, št. proj.: 138/20, december 2020;
II. etapa: prevezava individualnih kanalizacijskih priključkov (fekalna in meteorna kanalizacija) stavb naselja Radna na načrtovan ločen kanalizacijski sistem poslovne cone;
III. etapa: izgradnja tolikšnega dela javne prometnice in pripadajoče gospodarske javne infrastrukture, da je možna realizacija stavbe na posamezni gradbeni parceli, pri čemer je treba gospodarsko javno infrastrukturo dimenzionirati na končno kapaciteto.
Etape se lahko izvajajo tudi sočasno upoštevajoč vrstni red (od I. do III.).
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena, je možna takojšnja izvedba nasipa območja poslovne cone ter prestavitev fekalnega kolektorja in prestavitve ostale gospodarske javne infrastrukture.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč Poslovne cone Radna z novo gospodarsko javno infrastrukturo se izvede na podlagi programa opremljanja, ki ga za območje OPPN s posebnim odlokom sprejme občinski svet.
40. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih, vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora ter vse omilitvene ukrepe navedene v okoljskem poročilu št. 01/21-SP, izdelal Lozej d. o. o., julij 2022.
(2) Obveznosti investitorjev:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbeno inženirske objekte ter druge gradbene posege;
– v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja;
– gradnja mora biti izvedena na način, da ne bo imela negativnih vplivov na sosednja območja;
– nasutje terena izven območja OPPN kot posledica dviga terena na območju OPPN, se izvede na strošek investitorja ter v soglasju z lastnikom zemljišča na katerem se nasutje načrtuje. Na tangiranem zemljišču se odstrani humus, izvede nasutje terena ter na nasutju vzpostavi prvotno stanje (plast humusa in ponovna zasaditev nizke in visoke vegetacije);
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani pri predmetni gradnji;
– pred pričetkom posegov v zemeljske plasti mora obvestiti zavod za varstvo kulturne dediščine, da bo vršil arheološki nadzor.
(3) Obveznosti izvajalcev:
– dolžan je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
41. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. Možne so tolerance pri določitvi parcele krožišča in avtobusnega postajališča na glavni cesti. Le ta se določi v skladu s projektno dokumentacijo krožišča in rekonstrukcije glavne ceste.
(2) Parcelna meja med zemljiščem parc. št. 2322/29, k.o. Radna in gradbeno parcelo 1 se lahko izvede tudi drugače, pri čemer se prilagodi tudi potek gradbene meje tako, da ta znaša min. 8 m od nove parcelne meje. Hkrati se ustrezno prilagodi tudi zeleni pas z intenzivno zasaditvijo.
(3) Sosednje gradbene parcele se lahko združujejo in delijo v skladu s projektno dokumentacijo vendar pod pogoji tega odloka (faktor zazidanosti, delež zelenih površin, odmiki).
(4) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov.
(5) Dopustna je naknadna delitev parcel za gradnjo nove transformatorske postaje, pod pogojem, da ima neomejen dostop iz javne prometnice in na način, da ne ovira preglednosti na javnih prometnicah in cestnih priključkih.
(6) Dopustno je odstopanje pri prometnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Posledično je dopustno tudi odstopanje pri parcelaciji javnih prometnic, ki pa ne sme biti večje od 5 m.
(7) Kota novega utrjenega terena ne sme presegati nadmorske višine 178,30 m, lahko pa je nižja.
(8) Pri določitvi kote pritličja načrtovanim stavbam je dopustno odstopanje ±50 cm.
9. Sprememba namenske rabe prostora
42. člen 
(nova namenska raba) 
S sprejetjem tega podrobnega prostorskega načrta se spremeni obstoječa namenska raba iz IP (površine za industrijo) v CU (območje centralnih dejavnosti). V skrajnem zahodnem delu se namenska raba spremeni iz IP (površine za industrijo) v IG (gospodarska cona).
10. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
43. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Sevnica. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
III. KONČNE DOLOČBE 
44. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
45. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
46. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0003/2018
Sevnica, dne 9. marca 2023
Župan 
Občine Sevnica 
Srečko Ocvirk 

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti