Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 145/2022 z dne 21. 11. 2022

3607. Uredba o državnem prostorskem načrtu za glavno cesto G2-108/1182 Zgornji Hotič–Spodnji Hotič, stran 11102.

Na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O

o državnem prostorskem načrtu za glavno cesto G2-108/1182 Zgornji Hotič–Spodnji Hotič

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga državnega prostorskega načrta)

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 57/12 – ZPNačrt-B, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) sprejme državni prostorski načrt za glavno cesto G2-108/1182 Zgornji Hotič–Spodnji Hotič.

(2) Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 990.

(3) Državni prostorski načrt je avgusta 2021 pod številko J-14/21 izdelal Acer Novo mesto d. o. o.

2. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in v službi, pristojni za urejanje prostora na Občini Litija.

(3) Za ta državni prostorski načrt je bil v fazi študije variant/predinvesticijske zasnove izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.

(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, saj s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje.

(5) Oznake, navedene v 3., 5., 6., 7., 9., 10., 15., 20., 21., 31. in 33. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:

– rekonstrukcija odseka glavne ceste G2-108/1182 Zgornji Hotič–Spodnji Hotič od km 4,7 + 80 do km 6,2 + 36 s prestavitvijo ceste v osrednjem delu z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njeno nemoteno delovanje,

– ureditev pripadajoče in prilagoditev že vzpostavljene energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,

– ureditve obcestnega prostora,

– objekti in ureditve za varstvo okolja,

– drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.

III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

4. člen

(območje državnega prostorskega načrta)

(1) Območje državnega prostorskega načrta, ki vključuje območje rekonstrukcije glavne ceste G2-108/1182 Zgornji Hotič–Spodnji Hotič s pripadajočimi ureditvami ter območje ureditev pripadajoče nove in prilagoditev že vzpostavljene prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij, obsega v skladu z geodetskim načrtom zemljišča ali dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami v katastrski občini Hotič (1835): 503/3, 503/4, 506/3, 506/6, 506/7, 509/1, 509/3, 509/4, 510/1, 510/2, 511/1, 511/2, 512/3, 512/4, 513/1, 513/2, 515/1, 515/2, 518/1, 518/2, 519/1, 519/2, 520, 524/10, 524/11, 525/1, 525/2, 526/3, 526/4, 526/6, 526/7, 526/8, 526/9, 526/11, 526/20, 526/21, 526/22, 526/23, 526/26, 526/27, 526/28, 526/29, 526/30, 526/31, 526/32, 526/33, 526/34, 526/35, 526/36, 526/37, 528, 529, 530, 531/1, 531/2, 532/2, 532/3, 533/2, 533/5, 533/6, 533/9, 533/11, 533/12, 535/1, 537, 538/1, 538/2, 539/1, 546/1, 547/1, 547/2, 554/7, 554/11, 673/1, 673/3, 681/6, 681/7, 682/4, 683/1, 683/2, 684/3, 684/7, 685/1, 685/2, 685/3, 690/1, 690/2, 690/4, 691, 692/1, 693/1, 694/1, 695/1, 695/2, 696/1, 696/2, 697, 698/1, 698/2, 699/3, 700/3, 701/3, 702/3, 703/3, 703/4, 713/1, 714, 715/1, 715/2, 717/1, 717/2, 718/1, 718/2, 719/1, 719/2, 720/1, 720/2, 721/1, 721/2, 722/1, 722/2, 723/1, 723/2, 1535/1, 1535/8, 1551, 1552, 1553/1, 1553/3, 1553/4, 1554/1, 1554/2, 1600, 1601/1, 1606/1 in 1606/3.

(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Načrt parcel, lista št. 7.1 in 7.2).

IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA

5. člen

(prestavitev odseka glavne ceste G2-108/1182)

(1) Na odseku glavne ceste G2-108/1182 Zgornji Hotič–Spodnji Hotič je predvidena prestavitev trase v dolžini 1,285 km. Začetek trase je na zahodni strani v km 4,7 + 80. Na začetnem odseku poteka trasa vzporedno z obstoječo glavno cesto. Na severni strani je predvidena ureditev kolesarske poti v dolžini 488 m. V km 5,0 + 58 prečka trasa Sivčev potok po škatlastem prepustu. V nadaljevanju se trasa odkloni od obstoječe glavne ceste v smeri proti jugu in poteka po pobočju savske brežine. Pod naseljem Zgornji Hotič prečka obstoječo grapo čez predvideni ločni most. V km 5,7 + 21 leži krožno križišče, na katero se navezujeta lokalni cesti v smeri Zgornjega Hotiča (severni priključek) ter separacije in betonarne (južni priključek). V nadaljevanju proti vzhodu se trasa na koncu naveže na obstoječo glavno cesto v km 6,2 + 36.

(2) Vertikalni in horizontalni elementi se načrtujejo z upoštevanjem projektne hitrosti 60 km/h.

(3) Širina voznega pasu znaša 3,25 m, širina robnega pasu 0,25 m. Prečni profil se spreminja vzdolž celotnega odseka v odvisnosti od obcestnih ureditev in cestnih objektov (most). Prečni profili so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Karakteristični prečni profili ceste, lista št. 5.1 in 5.2).

6. člen

(priključne ceste in poljske poti)

(1) Zaradi izgradnje glavne ceste se izvedejo priključne ceste ter poljske in večnamenske poti:

– 1-1: dostopna pot,

– 1-2: dostopna pot,

– 1-3: poljska pot,

– 1-4: večnamenska pot,

– 1-5: lokalna cesta,

– 1-6: poljska pot.

(2) Tipski prečni profil (v nadaljnjem besedilu: TPP) lokalnih cest znaša 8,0 m, TPP za dostopno pot znaša 5,0 m, TPP poljskih in večnamenskih poti znaša 4,0 m, vključno z bankinami.

(3) Lokalne ceste in dostopna pot se izvedejo v asfaltu, večnamenske in poljske poti pa v makadamu.

(4) Lokacije in dimenzije vseh prestavitev so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Prikaz gospodarske javne infrastrukture, lista št. 3.1 in 3.2).

7. člen

(cestni objekti)

(1) Na glavni cesti se zgradijo naslednji objekti:

– ločni most okvirne dolžine 32 m in širine karakterističnega prečnega profila 11,80 m,

– škatlasti prepust (kombiniran podhod za dvoživke) svetlih dimenzij 2 m x 2 m in okvirne dolžine 20 m,

– oporna konstrukcija kot kamnita zložba svetle višine 3,50 m in okvirne dolžine 90 m,

– prepusti in prehodi za dvoživke različnih dimenzij.

(2) Ob kolesarski poti se zgradi oporna konstrukcija kot kamnita zložba svetle višine 3,50 m in okvirne dolžine 104 m.

(3) Na večnamenski poti 1-4 se zgradi brv za pešce okvirne dolžine 20 m in širine karakterističnega prečnega profila 4,00 m.

(4) Na poljski poti 1-3 se zgradi armiranobetonski podporni zid svetle višine 4,50 m in okvirne dolžine 35 m.

(5) Lega in dimenzije cestnih objektov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Ureditvena situacija, lista št. 2.1 in 2.2).

8. člen

(tehnični elementi nasipov in vkopov ceste)

(1) Trajne vkopne brežine v hribini iz skrilavca se oblikujejo v naklonu 2:3. V primeru izvedbe trajnih vkopnih brežin, višjih od 6 m, se zaradi omilitve delovanja erozije ob večjih padavinah predvidijo vmesne berme in odvod padavinske vode uredi z betonskimi kanaletami. Na blago nagnjenih in ravnih delih trase se trajne nizke vkopne brežine izvedejo v naklonu 1:2, do višine 1,5 m izjemoma lahko tudi v naklonu do 2:3. Brežine se prekrijejo z rodovitnim slojem tal iz 26. člena te uredbe in zatravijo.

(2) Nasipi se izvedejo z naklonom brežine 2:3. Tako oblikovane brežine se prekrijejo z rodovitnim slojem tal iz 26. člena te uredbe in zatravijo. Pred izvedbo nasipov se odstranijo tla v debelini do 0,30 m, ki se hranijo v skladu z zahtevami iz prvega in drugega odstavka 26. člena te uredbe. Priključevanje nasipov, višjih od 1 m, se izvede s stopničenjem. Kjer je predvidena izgradnja nasipov, visokih nad 4,0 m (največ 7,0 m), se vgradnja nasipa izvede izključno z drobljenim kamnitim materialom (0/150, minirana stena) v plasteh, s težkimi valjarji (nad 10 ton) in kontrolo zbitosti. Dograditev nasipa se izvede s stopničenjem. V peti nasipa se izvede zamenjava glinenih slojev tal s kamnitim drobljenim materialom v globini približno 1,50 m. Odstranjeni glineni sloj tal se hrani v skladu z zahtevami iz drugega odstavka 26. člena te uredbe in se uporabi za izvedbo brežin iz prejšnjega odstavka. Dela se izvajajo pod strokovnim geomehanskim nadzorom. Na pododseku do km 5,2 + 30 je predvidena dograditev nasipov višine do 6,0 m v območju dosega poplav Q₁₀₀. Vznožje nasipa se zaščiti s kamnom v betonu, navzgor po brežini pa se do kote izpostavljenosti občasnim poplavam izvede roliranje z večjimi kamni.

9. člen

(cestni priključki)

Na glavni cesti se uredijo priključki javnih cest ali posameznih zemljišč:

– v km 5,0 + 76 – 10-1: desni priključek za dostope do zemljišč,

– v km 5,4 + 25 – 10-2: levi priključek za naselje Zgornji Hotič,

– v km 5,7 + 21 – 10-3: krožno križišče; severni priključek za naselje Zgornji Hotič, južni priključek za separacijo in betonarno,

– v km 5,9 + 30 – levi priključek za dostope do zemljišč.

10. člen

(avtobusna postajališča)

Na območju 10-3: krožno križišče se predvidi ureditev para avtobusnih postajališč z nadstrešnicami.

11. člen

(vodenje kolesarjev in pešcev)

(1) Kolesarji se vodijo po vzporedni kolesarski poti na severni strani glavne ceste. Kolesarska pot, ki se asfaltira, poteka od začetka trase do navezave na obstoječo glavno cesto na zahodnem robu naselja Zgornji Hotič. V nadaljevanju se kolesarji vodijo po vozišču obstoječe glavne ceste skozi naselje Zgornji Hotič, ki se prekategorizira v lokalno cesto. Na območju krožnega križišča se uredijo ločene kolesarske površine in prehodi za kolesarje.

(2) Med naseljem Zgornji Hotič in spominskim znamenjem ilegalnemu prehodu čez Savo pri Sivčevem potoku se uredi pešpot. Pešpot, ki se asfaltira, poteka vzporedno s kolesarsko potjo.

12. člen

(vodne ureditve)

(1) Na mestu križanja glavne ceste s Sivčevim potokom se predvidi zamenjava obstoječega cestnega prepusta z novim škatlastim prepustom svetlih dimenzij 2,0 m x 2,0 m, s čimer se zagotovi ustrezna prevodnost v primeru pojava visokih voda. Nad in pod prepustom se izvede regulacija/ureditev struge s priključitvijo na prepust ter obstoječo strugo potoka. Na dolvodni strani se predvidi tudi preusmeritev izlivnega odseka struge v nižjeležeči poplavni gozd.

(2) Na gorvodni strani se izvede ureditev struge v dolžini približno 23 m. Dno struge se izvede v enakomernem naklonu, ki poteka skozi načrtovani prepust. Širina dna struge znaša 0,8 m, brežine pa se izvedejo v naklonu 1:1,5 tako, da se v največji možni meri prilagajajo obstoječemu naklonu zemljišča. Tik nad prepustom na desnem bregu se zaradi prostorskih omejitev naklon brežine izvede v naklonu 1:1,15. Vse brežine se protierozijsko zaščitijo z lomljencem, odtisnjenim v podlago, fuge med kamni pa se zapolnijo z rodovitnim slojem tal iz 26. člena te uredbe in zatravijo tako, kot je zdajšnja ureditev brežin. Na gorvodnem delu se regulirani del potoka priključi na obstoječe dno struge in brežine.

(3) Na dolvodni strani se izvede regulacija struge na enak način kot nad prepustom. Naklon dna sledi naklonu v prepustu, struga pa zavije nekoliko v desno na območje poplavnega gozda. Pod prepustom se izvede regulacija struge v dolžini približno 11 m. Na območju pred izlivom potoka v poplavni gozd se v strugi izvede prag/stopnja za utrditev dna potoka. Prag se izvede s prelivnim robom, ki je na dnu širok 80 cm. Pod pragom se izvede kamnita drča višine približno 1,0 m. Izlivni del drče se izvede z lomljencem, vtisnjenim v podlago, za protierozijsko zaščito izlivnega odseka pred poplavnim gozdom.

13. člen

(odstranitev objektov)

Zaradi prestavitve glavne ceste se odstrani stavba št. 938 (pomožni objekt) na parcelah 535/1, 690/2 in 1552, vse k. o. 1835 Hotič, pri čemer je treba upoštevati predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

14. člen

(pogoji za arhitekturno oblikovanje)

(1) Objekti, priključki, križišča, cestna oprema, protihrupne in varovalne ograje se oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora.

(2) Konstrukcije mostu in brvi za pešce se načrtujejo tako, da se zagotovijo čim enostavnejše oblike in čim večja prosojnost objektov.

(3) Oblikovanje protihrupnih ograj se uskladi z značilnostmi arhitekturnih elementov okoliških objektov. Uporabijo se peščene, bež in tople sive ali zelenosive barve. Zgornji rob protihrupne ograje se izvede zvezno, vzporedno z niveleto ceste.

(4) Varovalne ograje in ograje za preprečevanje dostopa dvoživk na vozišče so sive barve.

(5) Oblikovanje drogov in svetilk cestne razsvetljave ter ograj na mostu in brvi se izvede oblikovno enotno, pri čemer se zagotovi tudi smiselna medsebojna usklajenost oblikovanja elementov cestne razsvetljave in ograj z elementi urbane opreme v naselju.

(6) Arhitekturne rešitve za ureditve, načrtovane z državnim prostorskim načrtom, se določijo v arhitekturnem načrtu dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

15. člen

(pogoji za krajinsko oblikovanje)

(1) Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami. Kjer je mogoče, se oblikuje z vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter zveznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief.

(2) Na celotnem obravnavanem območju se ohranjata drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev zaradi gradnje objektov in varnosti prometa ni nujno potrebna. Nove zasaditve povzemajo obstoječe vzorce vegetacijskih prvin in se navezujejo na naravno zaledje. Z njimi se zagotavlja čim manjša vidna izpostavljenost nasipov in objektov v odprti krajini.

(3) Brežine glavne ceste se na odseku med km 4,7 + 80 in km 5,6 + 50 zasadijo s skupinami drevja in grmovnic, ki se ponekod navežejo na obstoječo zarast. Brežina gradbiščnega platoja (med km 5,3 + 30 in km 5,3 + 55) se poleg drevja in grmovnic zasadi tudi s plezalkami. Brežine, kjer ni predvidenih podpornih in opornih konstrukcij, se utrdijo, prekrijejo z rodovitnim slojem tal v skladu s 26. členom te uredbe in zatravijo.

(4) Na odseku med km 4,7 + 80 in km 5,0 + 80, kjer državna cesta prečka gozd, se posegi načrtujejo čim bolj gospodarno, tako da je posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin čim manjši. Novonastali gozdni rob se oblikuje s primerno vrstno in višinsko strukturo gozdne vegetacije.

(5) Notranji del krožnega križišča se zatravi in zasadi z grmovnicami.

(6) Za zasaditev se izberejo pretežno avtohtone rastlinske vrste, ki uspevajo tudi v bolj skrajnih rastnih razmerah in imajo lastnosti pionirskih vrst. Zatravitev se izvede s travno-zeliščno mešanico. Uporaba tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljena.

(7) Pri zasaditvah se upošteva potek cevovodov in kablovodov gospodarske javne infrastrukture.

(8) Zasaditev mora zagotavljati prometno varnost, predvsem zadostno polje preglednosti cest in cestnih priključkov ter zadosten odmik večjih dreves od vozišča.

(9) Vsi odseki obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki se po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ne uporabljajo več, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

(10) Izdela se načrt krajinske arhitekture v skladu s to uredbo.

16. člen

(drugi dopustni posegi in dopustne dejavnosti)

(1) Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi spodaj našteti posegi, pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom:

– gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječe gospodarske javne infrastrukture ter povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okoljske možnosti,

– preoblikovanje reliefa tako, da se izvedejo zvezno oblikovane površine med načrtovanimi ureditvami ter objekti in ureditvami lokalnega pomena,

– poti, dostopi in dovozi ter utrjene površine brez neposrednih navezav na obvoznico,

– urejanje vodotokov,

– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– izvajanje kmetijske in gozdarske dejavnosti,

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: ograj, škarp in opornih ter podpornih zidov, začasnih objektov, pomožnih infrastrukturnih objektov in urbane opreme,

– zasaditev vegetacije,

– izvajanje rednih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist.

(2) Za vse posege se pridobi soglasje investitorja tega načrta oziroma upravljavca, če so načrtovane prostorske ureditve že zgrajene in predane v uporabo.

(3) Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobijo mnenja nosilcev urejanja prostora, ki so pristojni za te posege.

(4) Na poplavnih območjih so dopustni posegi iz prvega odstavka tega člena le, če ne povečujejo poplavne ogroženosti. Na vodnih in priobalnih zemljiščih so dopustni posegi iz prvega odstavka tega člena le, če ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE

17. člen

(skupne določbe)

(1) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra:

– projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo ter drugi posegi v gospodarsko javno infrastrukturo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in geološko-hidrološkimi razmerami območja,

– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,

– če se med gradnjo ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda,

– v primeru nadomeščanja ali prestavitve že vzpostavljene gospodarske javne infrastrukture se najprej zgradi nova, nato se izvede prevezava in šele nato ukinitev že vzpostavljene gospodarske javne infrastrukture,

– dopustne so delne in začasne prestavitve ali ureditve gospodarske javne infrastrukture, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izvedejo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno etapo načrtovane ureditve.

(2) Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, priključki nanje ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (karta Prikaz gospodarske javne infrastrukture, lista št. 3.1 in 3.2).

18. člen

(odvodnjavanje)

(1) Padavinska odpadna voda se z glavne ceste odvaja po lovilcih olj z izpustom v obstoječo strugo potoka.

(2) Zaledne padavinske odpadne vode priključnih cest, kolesarskih poti in pešpoti se z ureditvijo površinskih vtokov in prepustov odvodnjavajo z izpusti v obstoječe površinske zadrževalnike in vodotoke ter predvideno kanalizacijo padavinske odpadne vode.

19. člen

(elektroenergetsko omrežje)

Na območju urejanja se predvidita odstranitev daljnovoda 20 kV prosto zračnega omrežja v okvirni dolžini 457 m in izgradnja nadomestne elektrokabelske kanalizacije srednje napetosti 24 kV za priklop transformatorske postaje TP – betonarna in transformatorske postaje TP – separacija v dolžini približno 614 m.

20. člen

(cestna razsvetljava)

Cestna razsvetljava se uredi na območju krožnega križišča 10-3.

21. člen

(elektronsko komunikacijsko omrežje)

Obstoječi kablovod TK, ki poteka vzdolž glavne ceste med km 4,7 + 80 in km 4,9 + 45 na desni strani, se prestavi ob rob nasipa glavne ceste. Preostali telekomunikacijski vodi na območju glavne ceste se zaščitijo (položitev v zaščitne cevi iz PVC-ja) in pod voziščem obbetonirajo.

VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

22. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (karta Načrt parcel, lista št. 7.1 in 7.2), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

23. člen

(celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2) Po koncu del se okolica enote kulturne dediščine Zgornji Hotič – Spominsko znamenje ilegalnemu prehodu čez Savo (EŠD 26028) sanira in ustrezno krajinsko uredi.

(3) Investitor mora na celotnem arheološkem območju Zgornji Hotič – Arheološko območje Na Hribu (EŠD 30588) v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za posege) zagotoviti predhodne arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva:

– intenzivni podpovršinski arheološki terenski pregled,

– arheološke geofizikalne raziskave v mreži. Gostota med prečnicami naj bo 0,5 m ali manj (georadar in magnetika),

– izkop strojnih testnih jarkov: skupna površina testnih jarkov je 3 % območja.

(4) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča se pridobi soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Investitor zagotovi tudi ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ki izhajajo iz rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.

(5) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dediščina ne bo ogrožena.

(6) O začetku gradnje se najmanj deset dni prej pisno obvesti pristojna območna enota Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine ter se ji med gradnjo omogoči stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.

24. člen

(ohranjanje narave)

(1) Vegetacija se odstrani le tam, kjer je to nujno potrebno. Sečnja in odstranjevanje lesne vegetacije se izvajata izven vegetacijske sezone. Pred začetkom gradnje se pred poškodbami zaščitijo gozdni rob, obvodna zarast, živice in posamezna drevesa. Na območjih, na katera se posega le med gradnjo in kjer je odstranitev vegetacije nujno potrebna, se po končani gradnji takoj (v isti rastni sezoni) znova zasadijo avtohtone grmovne in drevesne vrste, ki so na obravnavanem območju že prisotne (na primer potaknjenci bele vrbe), zagotovi se zveznost vegetacije ob vodotoku.

(2) Na odseku od km 5,0 + 05 do km 5,1 + 50 na levi strani ceste in do km 5,2 + 90 na desni strani ceste ter od km 5,8 + 25 obojestransko do konca ureditve glavne ceste se namestijo ograje za usmerjanje dvoživk v prepuste; ograje se dimenzionirajo in oblikujejo v skladu z omilitvenimi ukrepi, kot jih navaja okoljsko poročilo. Če se med obratovanjem ugotovijo pogostejši povozi dvoživk, se usmerjevalne ograje ustrezno podaljšajo. Prehajanje dvoživk se omogoči skozi prepuste pod cestiščem glavne ceste v km 5,0 + 55, 5,1 + 50, 5,8 + 80, 5,9 + 60 in 6,0 + 10. Površina ob varovalnih ograjah se v pasu širine najmanj 50 cm redno kosi. Na priključnih cestah se uredijo kanalete z rešetko. Ob načrtovanju in izvedbi ukrepov za dvoživke sodeluje strokovnjak za dvoživke. Vsako leto februarja, pred začetkom spomladanske selitve dvoživk, se preveri stanje prepustov in ograj, odpravijo morebitne poškodbe ter odstrani zarast. Zagotovi se stalno spremljanje dvoživk.

(3) Dela na vodnih in priobalnih zemljiščih se izvedejo po načelih sonaravnega urejanja voda, tako da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja ribjih vrst po vodotokih. Drča se uredi tako, da se omogoči gorvodno prehajanje potočne postrvi in kaplja. Ureditev brežin posnema naravno obliko in strukturo brežin. Ohrani se obstoječi naklon dna strug vodotokov.

(4) Utrditve brežin vodotokov s kamnitimi zložbami se omejijo na ožje območje predvidenih mostov. Kamnite zložbe se na mestu stika z vodnim telesom izvajajo brez betona, brežine se utrdijo z uporabo lesenih pilotov v kombinaciji z zasaditvijo obrežne vegetacije, tako da ureditev brežin posnema naravno oblikovanost in strukturo brežin, v Sivčevem potoku pa se brežine utrdijo z lomljencem. V brežini struge se uredijo skrivališča za ribe in rake. Utrditev brežine se izvede na odseku približno 23 m gorvodno in 11 m dolvodno od premostitve Sivčevega potoka.

(5) Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Če se pojavijo take rastline, na primer japonski dresnik, se že med gradnjo začne njihovo aktivno odstranjevanje, dolgoročno pa se izvajata redna košnja in odstranjevanje teh rastlin.

(6) Za razsvetljavo se uporabijo svetila, ki ne sevajo svetlobnega toka navzgor ter imajo ravno zaščitno in nepredušno steklo, ki ne oddaja svetlobe v UV-spektru; uporabijo se svetlobna telesa, ki oddajajo svetlobo barvne temperature 2.700 K. Gradbišče se osvetljuje s svetili s senzorjem in le, če je to nujno potrebno.

(7) Za omejitve gradnje in izvajanje gradbenih del se upošteva okoljsko poročilo. Gradnja in izvajanje najbolj hrupnih del se izvajata izven obdobja razmnoževanja ptic in netopirjev. Gradnja na območju Sivčevega potoka in okoliškega gozda ter gradnja na vzhodnem delu območja se izvajata izven obdobja migracij dvoživk. Dela v strugi in priobalnem pasu, pri katerih je kljub ukrepom mogoče pričakovati povečano kalnost, potekajo izven obdobja drsti kaplja in potočne postrvi. Zaradi nestalnosti časa drsti ribjih vrst in lokacij drstišč se izvajanje del lahko uskladi s pristojno ribiško družino.

(8) O začetku gradnje se vsaj štirinajst dni prej obvesti pristojni izvajalec ribiškega upravljanja. Z njegovimi predstavniki se opravijo pregled lokacij in po potrebi intervencijski izlov rib in rakov ter njihova preselitev v neprizadete dele vodotoka.

(9) O začetku gradnje se vsaj štirinajst dni prej obvesti pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave ter se ji med gradnjo omogoči spremljanje stanja.

(10) Med gradnjo se o morebitnem odprtju podzemne jame, brezna ali odkritju mineralov in fosilov ter drugih tektonskih in geomorfoloških pojavov obvesti območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

25. člen

(varstvo voda)

(1) Zaradi izvajanja ureditev, načrtovanih s to uredbo, se kakovost vode in vodni režim, vključno z režimom odtoka visokih voda, ne smeta poslabšati. Prav tako ne sme biti ogrožena stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč. Vse ureditve morajo biti izvedene tako, da se ohrani obstoječa poplavna varnost območja. Vsi načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da se preprečita erozija in plazovitost.

(2) Premostitve vodotokov se zgradijo tako, da bodo premostile struge v celoti in ne bodo povzročale lokalnih zožitev v strugi vodotoka, in tako, da ne bo zmanjšana vzdolžna prehodnost vodotoka za vodne organizme.

(3) Regulacija Sivčevega potoka mora biti načrtovana tako, da se prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšala. Uredijo se odprti sonaravni profili in protierozijsko zavarovanje. Pri zavarovalnih ukrepih se v čim večji možni meri uporabljajo naravni materiali ter brežine in dno uredijo razgibano in tako, da se stanje vodnih habitatov ne bo poslabšalo.

(4) Odvodnjavanje cestišč se uredi tako, da se v struge vodotokov in ponikalnice spušča le čista oziroma ustrezno prečiščena padavinska odpadna voda, ki ne vsebuje nevarnih in škodljivih snovi. Na sistem odvodnjavanja se ne priključi noben iztok komunalne ali industrijske odpadne vode.

(5) Iztočni objekti za odvajanje padavinskih odpadnih voda ne smejo segati v pretočni profil vodotoka in morajo biti oblikovani v naklonu brežine. Izvedejo se s koto dna iztoka na spodnjem delu brežine. Zagotovi se protierozijska zaščita struge vodotoka na območju izpustov.

(6) Ureditve na priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da izvajalcu javne službe omogočajo prehod vzdolž vodotoka za izvedbo vzdrževalnih in drugih del.

(7) Gradnja se na vodnih in priobalnih zemljiščih izvaja ob nizkem vodostaju vodotokov. Med gradnjo se izkopana zemljina (neonesnaženi del tal in drug naravno prisotni material, ki sta izkopana med gradbenimi deli po tej uredbi in se bosta zagotovo v svojem prvotnem stanju uporabila za gradnjo na kraju, kjer sta bila izkopana) ne premešča v strugo vodotoka in na poplavna območja. Preprečita se tudi sipanje zemljine v vodo ter onesnaženje vode s cementnim mlekom, olji, gorivi in drugimi strupenimi snovmi. V primeru betoniranja se dela izvajajo z vodotesnim opaženjem prostorov, kjer se bo vgrajeval beton, oziroma se prepreči izcejanje strupenih betonskih odplak v vodo.

(8) Hranjenje izkopane zemljine je dopustno na območju načrtovanih posegov s to uredbo le zunaj dosega območij poplav s stoletno povratno dobo.

(9) Za potrebe gradnje je odvzem vode iz vodotokov prepovedan.

26. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Potekajo na območjih, ki so na območju državnega prostorskega načrta iz te uredbe opredeljena pred začetkom del. Tla na območju načrtovanih posegov se odkopljejo tako, da pri tem ne pride do mešanja rodovitnega sloja tal s spodnjimi sloji tal in drugim naravno prisotnim materialom.

(2) Rodovitni sloj tal se začasno hrani ločeno od preostalega dela izkopane zemljine tako, da se ohrani njegova rodovitnost. Za ravnanje z rodovitnim slojem tal se izdela elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal.

(3) Rodovitni sloj tal se v skladu z elaboratom ravnanja z rodovitnim delom tal iz prejšnjega odstavka uporabi kot podlaga za zatravitev površin iz 8. člena in tretjega odstavka 15. člena te uredbe, za rekultivacijo površin iz devetega odstavka 15. člena te uredbe in za rekultivacijo prizadetih kmetijskih zemljišč iz tretjega odstavka 27. člena te uredbe.

(4) Za začasne prometne in gradbene površine ter za hranjenje izkopane zemljine se prednostno uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna. Gradbeni posegi s težkimi stroji se na površinah, na katerih se načrtujejo zatravitve, zasaditve in rekultivacije tal, izvajajo v suhem vremenu. Vsa dela se praviloma opravijo v suhem obdobju, ko tla niso razmočena, da se prepreči zbitost tal.

(5) Po končani gradnji se razgaljene površine tal znova zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.

27. člen

(varstvo kmetijskih in gozdnih zemljišč)

(1) Zagotovijo se najmanjši mogoči posegi na kmetijske površine. Zasipavanje kmetijskih zemljišč ter hranjenje izkopane zemljine in gradbenega materiala zunaj območij, določenih za ta namen, nista dopustna.

(2) Zagotovi se dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč med gradnjo in po njej. Gradnja mora potekati kar najmanj moteče za redno kmetijsko pridelavo.

(3) Na prizadetih kmetijskih zemljiščih se zagotovita rekultivacija tal ter nadomestilo za zmanjšanje uporabnosti (pridelovalne sposobnosti) zemljišč in motenje posesti med gradnjo.

(4) Posegi v gozd se izvedejo tako, da so tla in rastje čim manj poškodovani, razmere za gospodarjenje z gozdovi na sosednjih gozdnih zemljiščih se ne smejo bistveno poslabšati.

(5) Gozdni rob se oblikuje plastovito z uporabo vseh slojev zarasti in razgibano v vzdolžni smeri. Pri zasaditvah se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste, predvsem potencialno rastje. Za odsek, na katerem trasa poteka po robu gozda, se v načrtu krajinske arhitekture predvidi zasaditev za sanacijo in stabilizacijo gozdnega roba.

(6) Za varstvo gozda in gozdnogospodarskih ureditev se upoštevajo tudi naslednji pogoji:

– v neposredni bližini posegov se v največji možni meri ohrani obstoječa gozdna zarast,

– gradbišče se omeji na širino cestnega telesa in spremljajočih ureditev, tako da se ob gradnji odstrani in poškoduje čim manj obstoječe drevnine, preprečita se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti,

– panji in izkopana zemljina se ne hranijo v gozdu zunaj površin, ki so določene s tem državnim prostorskim načrtom,

– po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na gozdnem drevju, gozdnih cestah in poteh, iz gozda pa se odstrani ves neporabljeni material,

– prvih pet let po končani gradnji se izvaja redno čiščenje invazivnih vrst rastlin (steblik in drevnine).

(7) Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja. Pred začetkom gradnje se obvesti pristojna območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira. Pri posegih se prepreči nastajanje erozijskih žarišč in zagotovi čim manjša vidnost posegov.

(8) Izvajalec del oziroma investitor mora prevzeti odgovornost in izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih vrst na sosednja gozdna zemljišča. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki bi se lahko pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje, se redno odstranjujejo tako med gradnjo kot po izvedbi posega.

28. člen

(varstvo zraka)

(1) Preprečuje se nenadzorovano raznašanje materialov z območja gradbišča na javne prometne površine. Izvedejo se vsi ukrepi za preprečitev prašenja, na primer: prekrivanje materiala, vlaženje, zaslanjanje pred vetrom, ustrezno čiščenje gradbiščnih površin, ustrezna gradbena mehanizacija.

(2) Po potrebi se izvedejo protiprašne zaslombe pri najbližjih stanovanjskih stavbah.

29. člen

(varstvo pred hrupom in vibracijami)

(1) Za obrabno plast vozišča na glavni cesti se uporabi asfalt, ki zmanjšuje emisijo hrupa na viru.

(2) Na območju posega se rezervira prostor za morebitno naknadno postavitev protihrupnih ograj na odseku od km 5,5 + 20 do km 5,6 + 80 na obeh straneh ceste. Potrebni obseg protihrupnih ukrepov se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3) Za zaščito s hrupom preobremenjenih stavb z varovanimi prostori se v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja preverita potreba in možnost izvedbe dodatnih protihrupnih ukrepov na stavbah v obsegu, ki se določi glede na napoved prometa za najmanj desetletno obdobje po končani gradnji.

(4) Upravljavec ceste mora zagotoviti izvajanje monitoringa med obratovanjem v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom.

(5) Med gradnjo se po potrebi izvedejo začasne polne gradbiščne ograje.

(6) Gradbena dela na odprtih površinah lahko potekajo le v dnevnem času od 6. do 18. ure. Intenzivna gradbena dela v bližini stavb z varovanimi prostori s povečanimi impulznimi značilnostmi hrupa in dela, ki povzročajo vibracije večjega obsega, lahko potekajo le podnevi od 8. do 16. ure.

(7) Prevoz gradbiščnega in izkopnega materiala po gradbišču in javnem cestnem omrežju lahko poteka le podnevi od 6. do 18. ure.

(8) Uporabljajo se lažji vibracijski stroji za utrjevanje spodnjega ustroja in vibracijsko nabijalo, ki obratujejo v frekvenčnem območju nad 35 Hz.

(9) Izvajalec zagotovi izvedbo ustreznih ukrepov pred hrupom med gradnjo, monitoring hrupa med gradnjo in ukrepa ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načrta organizacije gradbišča in cest, po katerih potekajo glavni prevozi.

30. člen

(varstvo pred požarom)

Požarna varnost obstoječih objektov in požarna ogroženost okolja se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne smeta poslabšati. Na voljo mora biti zadostna količina vode za zagotavljanje požarne varnosti.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

31. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, je mogoče izvajati v več etapah, ki pomenijo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno, to so:

– posamezni deli načrtovanih cest z ureditvijo obcestnega prostora,

– prestavitve, zaščita, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih posegov,

– dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z ugotovitvami monitoringa.

(2) Če se načrtovana gradnja izvaja v etapah oziroma fazah, se zagotovi takšna funkcionalnost cestnega omrežja, s katero obstoječe in rekonstruirane ali novozgrajene ceste zagotavljajo primerno stopnjo prometnih uslug do zgraditve vseh ureditev, načrtovanih s to uredbo.

IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

32. člen

(monitoring)

(1) V fazi priprave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje investitor zagotovi izdelavo celostnega načrta monitoringa med gradnjo in obratovanjem, ki mora upoštevati tudi spremljanje stanja, predvideno v okoljskem poročilu in strokovnih podlagah za državni prostorski načrt. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec ceste.

(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že opravljenih meritev ničelnega stanja. Kadar je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstoječim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogočeno stalno pridobivanje podatkov.

(3) V primeru odstopanj od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem načrtovanih prostorskih ureditev se na podlagi rezultatov monitoringa zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:

– dodatne prostorske in tehnične rešitve,

– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,

– sanacija poškodb,

– spremembe rabe prostora ali objektov in

– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

33. člen

(organiziranost gradbišča)

(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Zavaruje se tako, da je zagotovljena varna in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal. Na gradbišču, lokacijah za hranjenje izkopane zemljine, transportnih in manipulativnih površinah se uredita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda.

(2) Med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in takšna organiziranost gradbišča, da se prepreči onesnaženje okolja, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, ob nezgodi pa se zagotovi takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev.

(3) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelata načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki ter načrt organizacije gradbišča, parkirišč in pretakališč, vključno z načrtom poteka prometa in prevoznih poti med gradnjo. Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe kategorizirane in nekategorizirane ceste. Prevozne poti se utrdijo in redno čistijo. Trase prevoznih poti in lokacije priključkov na gradbišče se izberejo tako, da kar najmanj prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje, kmetijska zemljišča, objekte in območja kulturne dediščine ter že vzpostavljene ureditve.

(4) Izkopana zemljina se med gradnjo hrani na lokaciji pod glavno cesto na jugozahodni strani predvidenega krožnega križišča, med km 5,6 + 10 in km 5,7 + 00.

(5) Na vseh zemljiščih, na katera se posega le med gradnjo, in na lokacijah za hranjenje izkopane zemljine se po končani gradnji vzpostavi prvotno stanje.

(6) Na gradbišču se odpadki zbirajo ločeno po vrstah odpadkov in se oddajo pooblaščenim prevzemnikom odpadkov.

(7) Ob morebitnem razlitju nevarnih snovi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, kraj razlitja se takoj sanira. Odpadke mora preiskati pooblaščena institucija, ki določi ustrezni način ravnanja.

(8) Pri gradnji se uporabljajo le tehnično brezhibna vozila in druge naprave. Uporabljajo se le gradbeni in drugi proizvodi, ki ne vsebujejo nevarnih spojin in za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.

34. člen

(druge obveznosti)

(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 32. in 33. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi:

– pred začetkom gradnje obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,

– pravočasno obvestiti prebivalstvo o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,

– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po koncu gradnje pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,

– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov,

– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,

– zagotoviti varen potek prometa,

– narediti posnetek obstoječega stanja cest, ki se bodo med gradnjo uporabljale za prevozne poti na gradbišča, in po potrebi izvesti rekonstrukcijo teh cest pred gradnjo, po gradnji pa jih sanirati v skladu s predpisi, ki urejajo področje cest,

– pred začetkom gradnje zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali njihov prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.

(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi za področje javnih cest ne bo prevzel v upravljanje, upravljavci pa jih v upravljanje in vzdrževanje morajo prevzeti.

X. DOPUSTNA ODSTOPANJA

35. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju funkcionalnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo razumnejšo rabo prostora.

(2) Če se v postopkih po sprejetju uredbe o DPN, pri pripravi DGD in izvedbene dokumentacije rešitev na območju večnamenske poti 1-4 izkaže za tehnično manj ustrezno zaradi geološko-geotehničnih razmer, je dopustna tudi izgradnja podporne konstrukcije.

(3) Dopustna odstopanja pri poteku trase ceste so do meje območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe.

(4) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati mnenjedajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(5) Vse dimenzije in stacionaže, navedene v tem državnem prostorskem načrtu, se natančneje določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

XI. NADZOR

36. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

XII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

37. člen

(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)

(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njenih posameznih etap, določenih v 31. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni:

– izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih,

– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra,

– izvajanje ukrepov proti škodljivemu delovanju voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za prostorske ureditve iz tega državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor načrtovanih prostorskih ureditev.

38. člen

(objava gradiva)

Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

39. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-387/2022

Ljubljana, dne 17. novembra 2022

EVA 2022-2550-0087

Vlada Republike Slovenije

dr. Robert Golob

predsednik

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 145/2022 z dne 21. 11. 2022