Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 144/2022 z dne 18. 11. 2022

3595. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja LE – 13 Logar v Mestni občini Slovenj Gradec (ID št.: 2778), stran 11077.

Na podlagi 119. člena v zvezi s 115. členom in drugo alinejo 4. točke 289. člena (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 175/20, 199/21, 20/22) in 3. točke 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 37. redni seji dne 9. 11. 2022 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja LE – 13 Logar v Mestni občini Slovenj Gradec (ID št.: 2778)

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(splošno)

(1)	S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja LE – 13 Logar v Mestni občini Slovenj Gradec« v nadaljevanju: OPPN.
(2)	OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2021/OPPN-062.

(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2778.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM

3. člen

(načrtovane prostorske ureditve)

(1) Z OPPN se načrtuje ureditev povezana z gradnjo enostanovanjske stavbe na lastni parceli, z novim dovozom, z vso potrebno zunanjo ureditvijo ter komunalno in energetsko infrastrukturo.

(2) Predvidene ureditve obsegajo:

– gradnjo stanovanjske stavbe z vso potrebno zunanjo ureditvijo,

– gradnjo potrebne prometne infrastrukture,

– gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture.

(3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega parceli, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti.

(2) Obravnavana lokacija leži južno od javne poti Legen, odsek 878991, od koder se načrtuje dovoz in dostop na parcelo.

(3) Obravnavano območje načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega del parcel: 846/3, 836/3 v k.o. Legen (851).

(4) Velikost zemljišča je 970 m².

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev)

(1) Območje OPPN leži vzhodno od mesta Slovenj Gradec, v naselju Legen, ki združuje več zaselkov v dolini Barbarskega potoka in veliko samostojnih kmetij na pobočjih Pohorja. Območje leži severovzhodno od RT-turistične ceste, Slovenj Gradec–Pungart, številka odseka 6924, kjer se do predmetnih parcel odcepi JP-javna pot Legen, številka odcepa 878991.

(2) Predmetni parceli ležita južno od javne poti Legen, odsek 878991, od koder se načrtuje dovoz in dostop na parcelo. Zemljišče meji na severu na vodotok Reka in javno pot Legen, na zahodu in jugu na nepozidane in kmetijske površine, na vzhodu na pozidano zemljišče z enostanovanjsko stavbo. Celotno območje OPPN je nepozidano in v večji meri ravno, severni del zajema del brežine vodotoka Reka.

6. člen

(pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov)

(1) Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo prostora SK – površine podeželskega naselja dopustna gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter gradbenih inženirskih objektov.

Osnovne dejavnosti v enoti urejanja prostora LE-13 – Logar so bivanje, gozdarstvo in kmetijstvo. Spremljajoče dejavnosti so obdelava in predelava lesa, obrtništvo, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti in rekreacijske dejavnosti.

(2) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:

– vzdrževalna dela na objektih in napravah,

– prizidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,

– odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,

– rekonstrukcija objektov,

– novogradnja,

– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,

– spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,

– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.

(3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:

– Stanovanjske stavbe:

– enostanovanjske stavbe,

– dvostanovanjske stavbe,

– Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:

– nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 8. člena tega odloka.

– Objekti transportne infrastrukture.

– Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

7. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Predmetno območje leži južno od javne poti Legen, odsek 878991, od koder se načrtuje dovoz in dostop na parcelo.

(2) Etažnost stanovanjske stavbe je lahko maksimalno P+1+M (pritličje, nadstropje, mansarda), stavba je lahko tudi nižje etažnosti.

(3) V kartografskem delu je prikazana tlorisna velikost stanovanjske stavbe. Prikazan je načelni tloris stavbe, možna je drugačna lega stavbe, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, v okviru pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji v odloku, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji. Prikazani tloris stavbe se lahko poveča v okviru gradbene meje in ob upoštevanju izrabe gradbene parcele. Zarisana je gradbena meja, katere tloris stanovanjske stavbe ne sme presegati. Stavba se lahko gradbene meje dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjena v notranjost.

(4) Smeri in lokacije dostopov in dovozov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji.

(5) Oblikovanje strehe je določeno ob upoštevanju obstoječih streh sosednjih stavb enake namembnosti. Kritina je temna (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve, nereflektivne) oziroma se barvno prilagodi kritinam okoliških stavb. Dopustne so ozelenjene strehe. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene ter razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi. Dolžina frčade oziroma odprtine na strehi ne sme presegati ½ dolžine strehe v horizontalni smeri.

(6) Pri fasadah je zaželena poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih pastelnih tonov zemeljskih barv. Vsiljive, izstopajoče in kričeče barve niso dovoljene.

(7) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel.

(8) Faktor izrabe gradbene parcele je lahko največ 0,5.

(9) V skladu z izdelanim geološko-geomehanskim poročilom (Damjan Pejovnik s.p., Geološke raziskave in svetovanja, št. poročila:077/2021, 9. 9. 2021) je potrebno načrtovano stavbo temeljiti na temeljni plošči pod katero je potrebno izvesti ustrezno tamponsko plast debeline minimalno 50 cm. Natančno se pogoji temeljenja opredelijo v podrobnejšem geomehanskem poročilu v fazi izdelave projektne dokumentacije.

(10) Vsa dela pri izkopih gradbenih jam in pri temeljenju objektov oziroma podpornih konstrukcij je obvezno potrebno izvajati ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru.

(11) Vsi objekti vključno s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine, 5,0 m pri vodotoku 2. reda. Pas priobalnega zemljišča je označen in kotiran v kartografski situaciji list 4.1. Ureditvena situacija.

8. člen

(pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi. Dopustni so tisti enostavni in nezahtevni objekti, ki so dovoljeni na območjih podrobnejše namenske rabe SK.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.

(3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.

(4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

9. člen

(skupne določbe glede prometnega urejanja)

(1) Območje se navezuje na obstoječo lokalno cesto, javno pot. Priključek se izvede v skladu s pogoji upravljalca.

(2) Na cestnem priključku mora biti zagotovljeno varno odvijanje prometa. Zagotovljena mora biti preglednost pri vključevanju na cesto v skladu z ustrezno zakonodajo. Zagotovljen mora biti pregledni trikotnik in pregledna berma (polje preglednosti).

10. člen

(prometno omrežje, parkiranje)

(1) Območje leži južno od obstoječe JP-javne poti Legen, številka 878991.

(2) Pred premostitvenim objektom čez potok Reka se izvede dovozna cesta iz obstoječe javne poti Legen v širini 3,00 m in dolžine približno 39,00 m, po parceli št. 846/3 in delu parcele št. 836/3 do območja, kjer je načrtovana stanovanjska stavba. Nova dovozna cesta se nahaja na vodnem oziroma priobalnem zemljišču vodotoka Reke, kjer je dovoljeno graditi objekte javne infrastrukture. Predvidena dovozna cesta se po izgradnji preda v upravljanje lokalni skupnosti, Mestni občini Slovenj Gradec, kot javno dobro. Cesta se izvede v makadamu. Pri izgradnji ceste je potrebo zagotoviti, da stabilnost brežine potoka Reka ne bo ogrožena. V nasprotnem primeru je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje brežine, kar se opredeli v projektni dokumentaciji.

(3) Parkiranje je zagotovljeno na lastnih parcelah, in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto.

(4) Lokacija in velikost garaže ali nadstrešnice se določi v projektni dokumentaciji.

11. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na predvideno infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi in predvideni infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.

(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe.

(3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.

12. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Na območju ni javnega vodovoda. Predvidena stavba se bo navezovala na načrtovano vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca.

(2) Za merjenje porabe vode naj se predvidijo jaški z vodomeri in zasuni izven objektov na vsaki parceli posebej.

13. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na območju ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja. Predvidena je izgradnja javne kanalizacije. Predvidena stavba se bo navezovala na načrtovano kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca.

(2) Za odvod fekalnih odpadnih vod se zgradi ustrezen priključek na načrtovano kanalizacijsko omrežje.

(3) Padavinske vode iz strešin se zbirajo v zbiralniku ob objektu, preliv iz zbiralnika se izvede v lokalno ponikalnico ali razpršeno po terenu. Padavinske vode iz utrjenih površin in dovozne ceste se odvajajo razpršeno po terenu. Zato je potrebno ureditev ceste in zunanjih površin predvideti z naklonom proti potoku Reka.

14. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) V območju previdene umestitve enostanovanjske stavbe se nahaja obstoječa el. energetska infrastruktura, ki jo je treba upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša 1 m od osi v obeh smereh od skrajnega podzemnega el. en. voda. Obstoječe NN podzemne vode je treba prestaviti izven območja gradnje stanovanjskega objekta oziroma jih je treba ustrezno mehansko zaščititi.

(2) Priključitev enostanovanjske stavbe na distribucijski sistem je na obstoječem NN podzemnem vodu NAY2Y-J 4x70 + 1,5 mm², izvod 103 Plesnik iz TP Legen Plesnik: 183, ki poteka preko parcele st. 846/3, k.o. 851-Legen.

15. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV)

(1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev.

(2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.

(3) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.

16. člen

(ogrevanje)

(1) Ogrevanje bo urejeno individualno.

(2) Priporočena je uporaba obnovljivih virov – biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice), elektrike ali plina.

(3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda- voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je dolžan investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja.

17. člen

(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)

Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

18. člen

(kulturna dediščina)

(1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine.

(2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:

– v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;

– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJA NARAVE IN ZDRAVJA LJUDI

19. člen

(varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.

(2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno zmanjšati emisije onesnaževal v zrak kot so npr. uporaba (čistih) energentov namenjenih za ogrevanje in hlajenje objektov na dane možnosti v naselju, ustrezne toplotne izolacije stavb in drugo ter upoštevati veljavne predpise.

(3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;

– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;

– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

20. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.

(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. Izbirajo se naj naprave z nižjo zvočno močjo. Zunanje enote toplotnih črpalk naj bodo usmerjene stran od sosednjih objektov in spalnih prostorov, v primerni oddaljenosti od sosednjih parcel. Če je odmik zunanje enote toplotne črpalke manjši od 4,0 m, je potrebno pisno soglasje lastnika sosednjih zemljišč.

21. člen

(vodni režim in stanje voda)

(1) Območje se nahaja izven zavarovanega vodovarstvenega območja.

(2) V skladu z izdelanim geotehničnim poročilom območje ni erozijsko ogroženo.

(3) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti skladno s 14. in 37. členom ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda. Pas priobalnega zemljišča Reke (levi pritok Barbarskega potoka) v območju ureditve je treba v projektni dokumentaciji jasno označiti in kotirati (na geodetskem posnetku).

(4) V skladu s 37. členom ZV-1 je na priobalnem zemljišču Reke dovoljena gradnja dovozne javne ceste, ker gre za javno infrastrukturo ter komunalnih priključkov, ker gre za komunalno infrastrukturo, vendar ne v manjšem odmiku od 3 m, da bo omogočeno nemoteno izvajanje del vodnogospodarske javne službe.

(5) V primeru, da so prostorske možnosti omejene, je na krajšem odseku gradnja javne dovozne ceste znotraj priobalnega zemljišča dovoljena tudi v manjšem odmiku od 3 m. Pri vzporednem poteku trase dovozne ceste po brežini vodotoka, je treba zagotoviti takšen odmik od zgornjega roba brežine, da ne bo ogrožena stabilnost le-te, kar mora biti jasno razvidno iz projektne dokumentacije. V nasprotnem primeru je treba predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje brežine.

(6) Znotraj priobalnega zemljišča naj se javna dovozna cesta načrtuje v makadamski izvedbi (asfaltiranje se odsvetuje zaradi morebitnih poškodb pri izvajanju del vodnogospodarske javne službe).

(7) Na odseku, kjer bodo komunalni vodi potekali po priobalnem zemljišču Reke, je treba upoštevati tudi obremenitev zaradi uporabe strojne mehanizacije v času izvajanja del vodnogospodarske javne službe in predvideti ustrezno zaščito cevi.

(8) Skladno z 68. členom ZV-1 je na vodnem in priobalnem zemljišču Reke prepovedano odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi in odlaganje odpadkov.

(9) Za odvod fekalnih odpadnih vod se zgradi ustrezen priključek na načrtovano kanalizacijsko omrežje.

(10) Padavinske vode iz strešin se zbirajo v zbiralniku ob objektu, preliv iz zbiralnika se izvede v lokalno ponikalnico ali razpršeno po terenu. Padavinske vode iz utrjenih površin in dovozne ceste se odvajajo razpršeno po terenu. Zato je potrebno ureditev ceste in zunanjih površin predvideti z naklonom proti potoku Reka.

(11) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda- voda, si je investitor dolžan za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:

– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika – vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote;

– samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m.

Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.

(12) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja- voda (geosonda), si je investitor dolžan predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:

– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).

Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, na podlagi posebne vloge.

(13) Za predvidene gradnje javne gospodarske infrastrukture na vodnem zemljišču vodotoka Reke, s parcelno številko 1379/8, k.o. Legen, bo investitor pred gradnjo dolžan pridobiti pravico graditi (služnostno ali stavbno) v skladu s 153.a členom ZV-1.

(14) Vsa dela pri izkopih gradbenih jam in pri temeljenju objektov oziroma podpornih konstrukcij je obvezno potrebno izvajati ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru.

22. člen

(ohranjanje narave)

(1) Obravnavano območje se nahaja na Ekološko pomembnem območju – Pohorje in ob Naturi 2000 – Barbarski potok s pritoki.

(2) Ureditve predvidene v OPPN niso v nasprotju z varstvenimi cilji Natura 2000 območja in ne bodo neposredno vplivale na zaščiteno območje.

23. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom.

(2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

24. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnice. Območje se nahaja na območju majhne verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Zaradi malega naklona je na obravnavanem območju erozija mala. Vsa meteorna voda v te plasti zelo hitro ponikne. Nevarnost plazenja je minimalna. Obravnavana novogradnja spada v območje običajnih zaščitnih ukrepov.

(2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,125 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.

(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

25. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika.

(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:

– da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,

– da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,

– da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,

– da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.

(4) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

26. člen

(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)

(1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka.

27. člen

(odstopanja pri načrtovanju objektov in načrt parcelacije)

(1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka.

(2) Stanovanjska stavba lahko presega gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.

(3) Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti, prav tako nadstrešnica ali garaža.

(4) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika …).

(5) Načrt parcelacije se lahko spremeni pri pripravi gradbene dokumentacije zaradi natančnejše stopnje obdelave projekta.

28. člen

(odstopanja glede prometne ureditve)

Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. Lokacija in velikost garaže ali nadstrešnice se natančneje določi v projektni dokumentaciji.

29. člen

(odstopanja glede energetske in komunalne ureditve)

Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.

X. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV

30. člen

(pogoji za vzdrževalna in druga dela)

(1)	Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2)	Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

31. člen

(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)

Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

32. člen

(obveznost v času gradnje)

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,

– zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),

– posebno pozornost je potrebno posvetiti stabilnosti brežin gradbenih jam in stabilnosti morebitnih višjih nasipov na območju gradnje,

– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

– izkope oziroma pripravo temeljnih tal naj se izvaja ob obveznem sodelovanju geomehanika, ki mora po pregledu podati soglasje za predvideno izvedbo oziroma podati vsa potrebna dodatna in dokončna priporočila za izvedbo izkopov oziroma temeljenje objektov in ureditev odvodnjavanja,

– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,

– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),

– skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,

– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,

– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,

– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

33. člen

(obveznosti izgradnje komunalne opreme)

(1) Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo kot je načrtovana s tem OPPN na podlagi pogodbe o komunalnem opremljanju.

(2) V primeru, da manjkajočo komunalno opremo izgradi občina, investitorju obračuna komunalni prispevek po splošnih merilih za odmero komunalnega prispevka.

XI. KONČNE DOLOČBE

34. člen

(vpogled v OPPN)

(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.

35. člen

(pričetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-0019/2021

Slovenj Gradec, dne 10. novembra 2022

Župan

Mestne občine Slovenj Gradec

Tilen Klugler

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 144/2022 z dne 18. 11. 2022