Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 135/2022 z dne 21. 10. 2022

3264. Odlok o razglasitvi cerkve sv. Jurija v Komnu in cerkve sv. Katarine v Kodretih za kulturna spomenika lokalnega pomena, stran 10107.

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 16. člena Statuta Občine Komen(Uradni list RS, št. 80/09, 39/14, 39/16) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. NG-0112-1/2021-O/O z dne 7. 7. 2021 je Občinski svet Občine Komen na 2. izredni seji dne 12. 10. 2022 sprejel

O D L O K

o razglasitvi cerkve sv. Jurija v Komnu in cerkve sv. Katarine v Kodretih za kulturna spomenika lokalnega pomena

1. člen

Za kulturna spomenika lokalnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik) se razglasita naslednji enoti dediščine:

EŠD	3763
Ime enote:	Komen – Cerkev sv. Jurija
Lokacija:	Spomenik obsega nepremičnine: parcela št. 123/4, k.o. Komen, stavba št. 636, 637, k.o. Komen.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev:	Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: – Monumentalen objekt s stopnišči je lociran na dvignjenem platoju nad trgom, križiščem cest in predstavlja pomembno prostorsko dominanto. – Župnija Komen velja za eno najstarejših župnij na Primorskem, njeni začetki morda segajo že v 10. ali 11. stoletje, ko je bil tukaj sedež edine pražupnije za goriški del Krasa, cerkev se v pisnih virih prvič posredno omenja 1247. – O srednjeveški cerkvi danes pričajo številne spolije v zidovih današnje zakristije, ladje in kamnitega portona, predvsem pa ohranjen gotski prezbiterij, katerega šivani kamniti vogali so na več mestih označeni s kamnoseškimi znaki, ki gradnjo komenskega prezbiterija postavljajo v čas okoli leta 1470 in ob bok najpomembnejših gradbenih nalog tistega časa na Vipavskem in Krasu (Štanjel, Podnanos, Vipava) oziroma se navezujejo na t. i. kranjsko-škofjeloško skupino. – Oblikovanost notranjščine cerkve kot široke, z zrcalnim stropom s sosvodnicami krite dvorane, ki jih členijo plitve, na zunaj neizstopajoče niše, med katerimi stojijo plitvi pilastri, je eden zgodnejših primerov beneškega poznobaročnega klasicizma na območju nekdanje Goriške škofije, kjer je ukinitev oglejskega patriarhata leta 1751 in ustanovitev goriške nadškofije 1752 sprožil val duhovne, umetnostne in kulturne prenove. Tip sakralnega prostora, kot ga vidimo v cerkvi sv. Jurija v Komnu, in se je kasneje razširil po vsem Krasu, Posočju in Vipavski dolini ter vztrajal do konca 19. stoletja, je razvil Giorgio Massari, na Goriškem pa ga je razširil arhitekt Michele Bon s svojo delavnico.
	– Cerkev hrani bogato baročno, poznobaročno in kvalitetno novejšo opremo: baročno intarzirano zakristijsko omaro iz leta 1742, baročni umivalnik iz črnega marmorja v zakristiji, kamnita kropilnika ob stranskem vhodu v cerkveno ladjo, lesen poslikan Božji grob, 5 oltarjev s slikami in kipi, kaneliran krstni kamen v prezbiteriju, obhajilno mizo, inkrustirano baročno kustodijsko omarico v steni prezbiterija, procesijsko omaro z baročnim voščenim kipom Device Marije z Detetom, Kvaternikova ambon in daritveni oltar, križev pot iz leta 1928, poznobaročno marmorno prižnico z lesenim baldahinom, medeninast lestenec v ladji, lesene baročne rezljane klopi v ladji, leseno baročno rezljano korno klop pod pevskim korom, spovednici s slikama Toneta Kralja, kamnit kropilnik v obliki školjke in nišo krstnega kamna s kamnitim šilasto zaključenim okvirjem in kovano ograjo pod korom, baročno razpelo s Križanim, kamnita kropilnika na slopih pod korom, poznobaročno orgelsko omaro iz leta 1755, prvotna lesena vrata z okovjem, zvonove in urni mehanizem. – Celovita poslikava notranjščine, ki jo je med leti 1898 in 1901 izvršil goriški slikar in restavrator Clemente del Neri sodi med obsežnejša in kvalitetnejša dela mojstra, ki je v obdobju med 1889 in 1942 poslikal preko 100 cerkva na Goriškem.
Varovane sestavine:	Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: – Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnim še neodkritimi poslikavami. – Notranjščina cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo Del Nerija in morebitnimi še neodkritimi poslikavami. – Od opreme se varuje: baročna intarzirana zakristijska omara, baročni umivalnik iz črnega marmorja v zakristiji, kamniti kropilniki, Božji grob, 5 oltarjev s slikami in kipi, krstni kamen v prezbiteriju, obhajilna miza, kustodijska omarica v steni prezbiterija, procesijska omara s kipom Device Marije z Detetom, ambon in daritveni oltar, križev pot iz leta 1928, prižnica, medeninast lestenec v ladji, lesene baročne rezljane klopi v ladji, lesena baročna rezljana korna klop pod pevskim korom, spovednici, niša krstnega kamna s kovano ograjo, baročno razpelo s Križanim, orgelska omara, zvonovi in urni mehanizem. – Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in ožji okolici. – Varuje se javni prostor neposredno ob cerkvi na J strani in vzpostavljena povezava s spodnjim platojem oziroma naseljem.
Opis vplivnega območja:	Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcele št.: 117/2, 118, 119/1, 119/2, 121/2, 123/1, 123/2, 123/3, 3545/5, 3545/6, 3545/8, 3545/9, 3545/11, 3545/13, 3545/14, 3545/15, 3545/24, 3545/37 (del), k.o. Komen.
Opis varstvenega režima za vplivno območje:	– V vplivnem območju morajo biti vsi posegi in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. – V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska in vizualna dominanta.

EŠD	3572
Ime enote:	Kodreti – Cerkev sv. Katarine
Lokacija:	Spomenik obsega nepremičnine: parcele št. 1617/3, 1617/2 (severni vrh), k.o. Kodreti, stavba št. 32, k.o. Kodreti.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev:	Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so: – Cerkev z župniščem je umeščena na dvignjen plato ob dostopu v vas, med poselitvijo in njivsko kulturno krajino. – Cerkev, ki je bila na tem mestu zgrajena med leti 1842–1844, podaljšana in predelana pa konec 19. stoletja, ko je bil zgrajen tudi zvonik, je kljub številnim obnovam ohranila avtentično arhitekturno in oblikovno podobo. – Mogočen 27 metrov visok zvonik cerkve sv. Katarine spada med kvalitetnejša dela zidarskega mojstra Mihaela Blažka iz Lokavca, ki je v zadnji tretjini 19. stoletja izvedel mnoge predelave in pozidave cerkva in predvsem zvonikov, med katerimi z značilno kamnito zvonasto kapo izstopajo zvoniki cerkva v Kodretih, Kazljah in Štjaku. – Cerkev hrani nekaj kvalitetnejše opreme iz obdobja od 2. polovice 19. stoletja do časa med vojnama, ohranjena pa je tudi sočasna poslikava.
Varovane sestavine:	Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine: – Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami. – Notranjščina cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnimi še neodkritimi poslikavami. – Od opreme se varuje: 3 oltarje s slikami in kipi, krstni kamen, nekdanjo obhajilno mizo, svetila, procesijsko razpelo, kamnite kropilnike, kamnit umivalnik v zakristiji, urni mehanizem in zvonove. – Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in ožji okolici. – Varuje se veduta na objekt ob vstopu v vas.
Opis vplivnega območja:	Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parcele št.: 1615 (severni del), 1616/1 (severni del), 1616/2, 1617/2, 1617/4, 1617/5, 1618 (severni del), 1628, 1630/1, 1630/2, 1633, 1634, 1635, 1833/1 (severni del), k.o. Kodreti.
Opis varstvenega režima za vplivno območje:	– V vplivnem območju morajo biti vsi posegi in raba podrejeni varovanju kvalitetnih pogledov na spomenik. – V vplivnem območju je potrebno obnovo obstoječih gradenj in novogradenj oblikovati tako, da bo cerkev ostala prostorska in vizualna dominanta.

2. člen

Za spomenika velja splošni varstveni režim, ki določa:

– celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnimi še neodkritimi poslikavami,

– celostno ohranjanje notranjščine cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnimi še neodkritimi poslikavami,

– prepoved spreminjanja varovanih sestavin spomenika; v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja,

– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite delov spomenika,

– ohranjanje vedut na spomenik in iz spomenika na okolico,

– prepoved gradnje ali postavljanja trajnih ali začasnih objektov na ali ob cerkvi, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje dediščine,

– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika, namembnosti in pravic lastnika,

– označitev spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika,

– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture,

– morebitno osvetljevanje mora biti racionalno ter okolju in spomeniku prijazno,

– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo,

– ob posegih v tlake cerkve, pod obstoječe temelje ter ob posegih v zemljino v neposredni okolici cerkve je potrebno opraviti arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva ali arheološke ostaline nadzorovano odstranijo. Arheološke raziskave obsegajo tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča,

– v primeru izjemnega odkritja, predvsem ostankov grajenih struktur, je potrebno ostaline ohraniti ali prezentirati na mestu odkritja.

3. člen

Za notranjo opremo velja splošni varstveni režim, ki določa:

– ohranjanje notranje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenosti (v barvi, legi, materiali, obliki, strukturi, velikosti),

– dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje – restavriranje izvirnih sestavin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme,

– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih strokovnih služb.

4. člen

Lastniki spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

5. člen

Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6. člen

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

7. člen

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v 1. členu tega odloka.

Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.

8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0005/2022

Komen, dne 12. oktobra 2022

Župan

Občine Komen

mag. Erik Modic

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 135/2022 z dne 21. 10. 2022