Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 26/2022 z dne 25. 2. 2022

539. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, stran 1408.

Na podlagi osmega in devetega odstavka 20. člena ter šestega odstavka 23. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O

o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta uredba določa vrste energetskih tehnologij proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) in v soproizvodnji s toploto z visokim izkoristkom (v nadaljnjem besedilu: SPTE), ki so upravičene do podpore, višine podpor v konkurenčnem postopku na podlagi poziva Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) za vstop v podporno shemo, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore, trajanje posamezne podpore, postopek za znižanje ali odvzem podpore.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. biološko razgradljivi odpadki so biološko razgradljivi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

2. bruto proizvedena električna energija proizvodnih naprav je proizvodnja električne energije v obdobju poročanja, merjena na sponkah generatorja ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v električno energijo. Električna energija, porabljena za obratovanje proizvodne naprave, se ne odšteje od bruto proizvedene električne energije;

3. cena električne energije proizvodne naprave je stroškovna vrednost proizvedene električne energije v proizvodni napravi, ki vključuje 7,2-odstotni donos na vložena sredstva, zmanjšana za druge koristi, in je izražena v EUR/MWh. Cena električne energije proizvodne naprave se pri proizvodnih napravah, pri katerih vhodni energent pomeni finančni strošek, izkazuje v dveh delih, in sicer kot nespremenljivi in kot spremenljivi del cene, ki je enak spremenljivemu delu referenčnih stroškov proizvodne naprave;

4. fosilno gorivo je gorivo, pridobljeno iz rudninskih zalog, ne glede na to, ali se uporabi v prvotni sestavi ali predelano;

5. hibridna proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki uporablja kombinacijo različnih tehnologij za pretvorbo ene ali več vrst primarne energije v električno energijo;

6. kombinirana proizvodna naprava je proizvodna naprava, ki poleg energentov fosilnega izvora uporablja tudi OVE;

7. koristna toplota je toplota iz proizvodnih naprav, ki bi se, če je ne bi izkoriščali za zadovoljitev ekonomsko opravičljivega povpraševanja po ogrevanju, hlajenju ali tehnologiji, zagotavljala z drugimi viri. Ekonomsko opravičljivo povpraševanje je povpraševanje, ki ne presega potreb po ogrevanju, hladu ali tehnologiji;

8. lastna raba proizvodne naprave je električna energija, porabljena za obratovanje proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, nujnih za delovanje proizvodne naprave;

9. lastni odjem je neto proizvedena električna energija, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kot za lastno rabo proizvodne naprave;

10. nazivna moč proizvodne naprave je najvišja trajna neto električna, mehanska oziroma toplotna moč, s katero lahko proizvodna naprava brez časovnih omejitev normalno obratuje ter jo določa proizvajalec proizvodne naprave ali je določena s prevzemnimi meritvami proizvodne naprave po dokončani gradnji. Pri nazivni električni moči proizvodne naprave se upošteva neto električna moč. Pri proizvodnih napravah na lesno biomaso se upošteva nazivna električna moč proizvodne naprave s soproizvodnjo koristne toplote in električne energije;

11. neto proizvedena električna energija proizvodne naprave je električna energija, proizvedena v obdobju poročanja in merjena na izstopu iz proizvodne naprave, ne glede na to, ali gre za lastni odjem ali električno energijo, oddano v javno omrežje. Pri neto proizvedeni električni energiji se lastna raba proizvodne naprave odšteje od proizvedene električne energije na sponkah generatorja ali sponkah drugih sklopov za pretvarjanje drugih vrst energije v električno energijo;

12. nova proizvodna naprava je naprava, ki še ni bila vključena v sistem podpor iz te uredbe in od njene priključitve v omrežje do vložitve popolne vloge za dodelitev podpore ni preteklo več kot eno leto;

13. obdobje poročanja je obdobje obratovanja proizvodne naprave, v katerem se ugotavlja proizvedena količina električne energije, za katero so prejeta potrdila o izvoru električne energije;

14. osnovni energent proizvodne naprave OVE je osnovno gorivo, ki ustreza opredelitvi obnovljivih virov energije in ga uporablja proizvodna naprava OVE. Drugo gorivo, predvsem fosilnega izvora, se lahko uporablja le omejeno ob zagonu naprave oziroma za podporo delovanju. Električna energija, ki ustreza energetskemu deležu drugega goriva fosilnega izvora, se ne šteje za energijo, proizvedeno iz OVE;

15. osnovno gorivo proizvodne naprave SPTE je gorivo, ki v celotni porabi goriva na letni ravni dosega najmanj 90-odstotni delež;

16. pretežno nova proizvodna naprava je proizvodna naprava OVE, pri kateri od začetka proizvodnje električne energije do vložitve vloge za upravičenost do podpore ni minilo več kot 15 let, oziroma proizvodna naprava SPTE, pri kateri od začetka proizvodnje električne energije do vložitve vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore ni minilo več kot deset let;

17. prijavitelj projekta je investitor ali promotor;

18. proizvedena električna energija, oddana v javno omrežje, je neto proizvedena električna energija, ki je oddana v javno omrežje na ustreznem prevzemno-predajnem mestu in je bila bilančno priznana bilančni skupini, ki ji pripada;

19. proizvodna naprava je sklop opreme in napeljav, ki pretvarja druge vrste energije v električno energijo in toploto. Če je na isti lokaciji več sklopov, se vsi sklopi štejejo za eno proizvodno napravo. V primeru dvoma o tem, kaj se šteje za proizvodno napravo, odloči agencija pri izdaji deklaracije za proizvodno napravo ter ob upoštevanju tehnične dokumentacije, načina gradnje oziroma namestitve in obratovanja proizvodne naprave;

20. referenčni stroški proizvodnje električne energije pomenijo ocenjeno višino stroškov proizvodnje električne energije za posamezne tehnologije in velikostne razrede proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki jih določi agencija pred objavo javnega poziva za izbor proizvodnih naprav za vstop v podporno shemo;

21. referenčna cena električne energije je napoved cene električne energije, ki jo agencija objavi v napovedi položaja proizvodnih naprav OVE in SPTE;

22. skupina projektov je projekt, ki ga sestavljata dve ali več proizvodnih naprav z isto energetsko tehnologijo, pri čemer se za namen prijave na javni poziv za vstop v podporno shemo in določitve ponujene cene in količine električne energije posamezna skupina projektov obravnava kot ena proizvodna naprava, upoštevaje vsoto nazivnih električnih moči in vsoto načrtovanih letnih količin proizvedene električne energije vseh v skupino projektov vključenih proizvodnih naprav;

23. substrat so biološko razgradljive snovi za pridobivanje bioplina v anaerobnem procesu;

24. subvencije so vse prejete pomoči, ki jih prosilci pridobijo iz javnofinančnih sredstev ter so opredeljene v prvi in tretji alineji 2. člena Zakona o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).

II. ENERGETSKE TEHNOLOGIJE PROIZVODNIH NAPRAV

3. člen

(velikostni razredi proizvodnih naprav)

Glede na nazivno električno moč se proizvodne naprave iz te uredbe delijo na naslednje velikostne razrede:

– mikro: nazivne električne moči, ki so manjše od 50 kW;

– male: nazivne električne moči od 50 kW do 1 MW;

– srednje: nazivne električne moči 1 MW ali več.

4. člen

(energetske tehnologije proizvodnih naprav OVE)

(1) Podpore so namenjene proizvodnim napravam OVE z energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo naslednje OVE:

– energetski potencial vodotokov (hidroenergija);

– vetrno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah na kopnem;

– sončno energijo, ki se izkorišča v proizvodnih napravah s fotovoltaiko;

– geotermalno energijo;

– energijo, pridobljeno iz bioplina, ki izvira iz biomase, opredeljene v točkah B 1 in B 2 iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe;

– energijo, pridobljeno iz bioplina, ki izvira iz biološko razgradljivih odpadkov iz točk C 1, C 2 in C 3 Priloge 1 te uredbe, za katere je dovoljena anaerobna predelava s seznama biološko razgradljivih odpadkov iz predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;

– energijo, pridobljeno iz biološko razgradljivih odpadkov iz točk C 1, C 2, C 3, C 4, C 5 in C 6 Priloge 1 te uredbe.

(2) Do podpore so upravičene tudi proizvodne naprave OVE na lesno biomaso, opredeljeno v točkah A 1 in A 2 Priloge 1 te uredbe, ki temeljijo na energetskih tehnologijah iz 5. člena te uredbe ter dosegajo predpisani izkoristek za soproizvodnjo z visokim izkoristkom.

(3) Proizvodne naprave OVE, ki proizvajajo električno energijo iz pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv, pridobljenih iz biomase, niso upravičene do podpor iz te uredbe.

5. člen

(energetske tehnologije proizvodnih naprav SPTE)

(1) Podpore so namenjene proizvodnim napravam SPTE, ki temeljijo na naslednjih energetskih tehnologijah:

1. plinska turbina s kombiniranim ciklom z rekuperacijo toplote,

2. protitlačna parna turbina,

3. odjemno kondenzacijska parna turbina,

4. plinska turbina z rekuperacijo toplote,

5. motor z notranjim zgorevanjem,

6. mikroturbine,

7. Stirlingov motor,

8. gorivna celica,

9. parni motor,

10. turbina z organskim Rankinovim ciklom,

11. druga vrsta tehnologije ali njihova kombinacija, ki se uporablja za soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom.

(2) Proizvodne naprave SPTE, ki proizvajajo električno energijo iz pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv, pridobljenih iz biomase, niso upravičene do podpor iz te uredbe.

6. člen

(režim obratovanja proizvodnih naprav SPTE)

(1) Pri določitvi cene električne energije proizvodne naprave SPTE in opredelitvi referenčnih stroškov proizvodnje električne energije se upošteva režim obratovanja proizvodne naprave SPTE ob predpisanem izkoristku, ki je lahko sezonski ali celoletni, pri čemer proizvodne naprave SPTE s sezonskim režimom obratovanja (npr. kurilna sezona) letno ne smejo preseči 4000 obratovalnih ur.

(2) Pri določitvi cene iz prejšnjega odstavka se obratovalne ure določijo kot zmnožek nazivne električne moči naprave SPTE in načrtovane letne količine proizvedene električne energije v obratovanju proizvodne naprave SPTE z visokim izkoristkom, glede katerih se v posameznem koledarskem letu lahko pridobijo podpore.

III. OPREDELITEV VRST PODPOR IN UPRAVIČENOSTI DO PODPOR ZA PROIZVODNE NAPRAVE OVE IN SPTE

7. člen

(opredelitev podpor)

(1) Podpore električni energiji, proizvedeni iz proizvodnih naprav OVE in v SPTE, so finančna pomoč proizvajalcem za proizvajanje električne energije, če stroški proizvodnje, vključno z zagotovljenim donosom na vložena sredstva, presegajo prihodke, ki jih je mogoče doseči s prodajo proizvedene električne energije, toplote in drugih produktov obratovanja proizvodnih naprav OVE in SPTE.

(2) Podpore električni energiji iz prejšnjega odstavka se izvajajo kot:

– zagotovljeni odkup proizvedene električne energije (v nadaljnjem besedilu: zagotovljeni odkup), pri katerem center za podpore ne glede na ceno električne energije na trgu odkupi vso neto proizvedeno električno energijo, oddano v javno omrežje ter prevzeto in bilančno priznano v bilančni skupini centra za podpore, za katero so prejeta potrdila o izvoru;

– finančna pomoč za tekoče poslovanje (v nadaljnjem besedilu: obratovalna podpora) za neto proizvedeno električno energijo, ki se proda na trgu ali se porabi kot lastni odjem.

(3) Za proizvajalce električne energije, ki jim je zagotovljen odkup električne energije iz proizvodne naprave, med trajanjem pogodbe o zagotovljenem odkupu center za podpore uredi izravnavo razlik med napovedano in realizirano proizvodnjo električne energije, vključno z bilančno pripadnostjo.

8. člen

(upravičenost do podpor)

(1) Do pridobitve podpor so upravičeni proizvajalci električne energije, proizvedene v novih, pretežno novih, obnovljenih proizvodnih napravah OVE in SPTE, ter proizvajalci električne energije, proizvedene v proizvodnih napravah na lesno biomaso, ki ne izpolnjujejo več pogojev za prvi vstop v podporno shemo, vendar so v podporno shemo ponovno uvrščeni na podlagi prijave na javni poziv agencije, ker stroški proizvodnje električne energije v teh napravah presegajo referenčno tržno ceno električne energije in izpolnjujejo druge pogoje iz te uredbe.

(2) Do pridobitve podpor so upravičeni proizvajalci električne energije za električno energijo, proizvedeno v proizvodni napravi OVE, pri kateri nazivna električna moč ne presega 10 MW, razen za proizvodne naprave za izrabo vetrne energije, pri katerih nazivna električna moč ne presega 50 MW. Podpore se lahko dodelijo proizvajalcem za električno energijo, proizvedeno v proizvodnih napravah SPTE na fosilno gorivo, pri katerih nazivna električna moč proizvodnih naprav ne presega 10 MW.

(3) Če se električna energija proizvaja v kombiniranih ali hibridnih proizvodnih napravah, se lahko proizvajalcem dodelijo podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE, če del nazivne električne moči, ki odpade na proizvodnjo električne energije iz OVE, ne presega nazivne električne moči 10 MW.

(4) Podpore se proizvajalcem električne energije zagotavljajo največ petnajst let pri novih proizvodnih napravah OVE ali največ deset let pri novih proizvodnih napravah SPTE oziroma krajši čas, ki pomeni razliko med zagotovljenim časom in dejansko starostjo proizvodne naprave ali razliko med zagotovljenim časom ter časom, preteklim od dokončanja obnove in vložitvijo vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. Trajanje zagotavljanja podpore se določi v odločbi o dodelitvi podpore.

(5) Za določitev starosti proizvodne naprave se kot začetek prvega obratovanja proizvodne naprave šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje proizvodne naprave oziroma če gre za proizvodno napravo, za katero se ne izda uporabno dovoljenje, datum opravljenega prvega priklopa v elektroenergetsko omrežje. Za proizvodne naprave, ki so obratovale že pred izdajo uporabnega dovoljenja, za proizvodne naprave, za katere se ne izda uporabno dovoljenje, pa so obratovale, še preden so bile priključene v elektroenergetsko omrežje, in za obnovljene proizvodne naprave določi datum začetka obratovanja agencija na podlagi zbranih dokazil.

(6) Proizvajalcem električne energije iz proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki proizvajajo električno energijo v proizvodnih napravah z električno nazivno močjo nad 500 kW, obratovalna podpora ne pripada za obdobja dobave, ko so bile cene na slovenskem trgu za dan vnaprej (SIPX) negativne šest ali več zaporednih ur. Če za proizvodno napravo niso razpoložljive urne meritve, se obratovalna podpora ne izplača za celoten dan ali drugo obdobje, za katero so razpoložljivi podatki elektrooperaterjev omrežja oziroma agencije. Če se serija ur pojavi na prehodu dneva, se upoštevata dan, v katerem se zaključi, in dan, ko bi bile vse urne cene na navedenem trgu negativne.

(7) Do podpore iz te uredbe ni upravičen proizvajalec električne energije, ki zgradi ali namesti proizvodno napravo zaradi izpolnitve zahtev in pogojev za pridobitev določenih dovoljenj ali zaradi izpolnjevanja zahtev iz predpisov, ki urejajo graditev objektov, učinkovito rabo energije ali varovanje okolja.

(8) Proizvajalci električne energije iz proizvodnih naprav OVE in SPTE, ki prejemajo podporo po tej uredbi ali prodajajo električno energijo prek centra za podpore, lahko sodelujejo na izravnalnem trgu in pri sistemskih storitvah, ki zagotavljajo stabilnost elektroenergetskega sistema.

9. člen

(podpore za obnovljene proizvodne naprave)

(1) Podpore se zagotavljajo tudi proizvajalcem električne energije iz obnovljenih proizvodnih naprav, pri katerih se z rekonstrukcijami obnovi ali zamenja vsaj eden od osnovnih sklopov proizvodne naprave in je bilo v obnovo vloženih vsaj 50 % tržne vrednosti nove proizvodne naprave v času obnove. Vrednost nove proizvodne naprave investitor prikaže v investicijski dokumentaciji. Z obnovo ali rekonstrukcijo se mora nazivna moč proizvodne naprave povečati za najmanj deset odstotkov ali električni izkoristek proizvodne naprave izboljšati najmanj za eno odstotno točko.

(2) Med osnovne sklope proizvodnih naprav iz prejšnjega odstavka se štejejo kotli, kurilne naprave, pogonski stroji, elektroenergetske naprave, vetrnice, stebri, fotovoltaični paneli, vodne turbine z generatorji, hidromehanska oprema, jezovne zgradbe in drugi sklopi, namenjeni pretvarjanju vhodne energije v električno energijo in toploto.

(3) Povečanje nazivne moči ali izboljšanje električnega izkoristka proizvodne naprave iz prvega odstavka tega člena se dokazuje s podatki o opravljenem priklopu v elektroenergetsko omrežje in tehničnimi podatki o proizvodni napravi pred obnovo in po njej. Če na podlagi teh podatkov ni mogoče ugotoviti povečanja nazivne moči ali izboljšanja izkoristka proizvodne naprave, se to dokazuje z meritvami pred obnovo proizvodne naprave in po njej, ki jih opravi pooblaščena institucija za izvajanje meritev.

(4) Za obnovljeno proizvodno napravo se v prijavi na javni poziv ponudi cena električne energije za obnovljeno proizvodno napravo, katere nespremenljivi del se določi na podlagi nespremenljivega dela cene električne energije za novo tovrstno proizvodno napravo, določenega skladno z metodologijo iz osmega odstavka 17. člena te uredbe. Nespremenljivi del cene električne energije obnovljene proizvodne naprave se določi tako, da se nespremenljivi del cene električne energije nove proizvodne naprave zmanjša vsaj za naslednji znesek [EUR/MWh]:

(Stroški obnove [EUR] x (1/R – 1) x A) / (nazivna električna moč [MW] x H [h])

kjer so:

R	delež vloženih sredstev v obnovo glede na vrednost nove proizvodne naprave;
A	anuitetni faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe (proizvodne naprave OVE) ali pri 10-letni ekonomski dobi naložbe (proizvodne naprave SPTE) in 7,2-odstotni diskontni stopnji;
H	letne obratovalne ure enote za posamezno energetsko tehnologijo in režim obratovanja.

(5) Za določanje cene električne energije zagotovljenega odkupa oziroma višine obratovalne podpore v pogodbi o zagotavljanju podpore za obnovljene proizvodne naprave se ves čas trajanja pogodbe uporablja nespremenljivi del referenčnih stroškov iz odločbe o dodelitvi podpore.

10. člen

(usklajevanje podpor z drugimi vrstami pomoči proizvodnih naprav)

(1) V vlogi za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore je treba navesti vse pomoči, ki so ali bodo podeljene za izgradnjo proizvodne naprave in ki se lahko štejejo za subvencijo. Višina in drugi pogoji v zvezi s subvencijo morajo biti razvidni iz kopije dokumentov o prejemu subvencije, ki jih je treba priložiti k vlogi.

(2) Če po sklenitvi pogodbe o zagotavljanju podpor proizvajalec električne energije za proizvodno napravo prejme kakršno koli dodatno pomoč, ki se lahko šteje za subvencijo, mora to v osmih dneh sporočiti agenciji in predložiti dokumente iz prejšnjega odstavka.

(3) Nespremenljivi del cene električne energije za proizvodno napravo se v odločbi o dodelitvi podpore zaradi prejetih subvencij zmanjša za naslednji znesek [EUR/MWh]:

(znesek prejete pomoči [EUR] x A) / (nazivna električna moč [MW] x H [h])

kjer sta:

A	anuitetni faktor pri 15-letni ekonomski dobi naložbe proizvodne naprave OVE ali 10-letni ekonomski dobi naložbe proizvodne naprave SPTE in diskontni stopnji, pri čemer se upošteva naslednje:
	– za vse proizvodne naprave se kot diskontna stopnja uporabi splošna diskontna stopnja, določena v uredbi, ki ureja enotno metodologijo za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;
	– če je diskontna stopnja iz prejšnje alineje višja od diskontne stopnje iz izračuna referenčnih stroškov, se za določitev anuitetnega faktorja A uporabi diskontna stopnja iz izračuna referenčnih stroškov;
	– če je diskontna stopnja iz prve oziroma druge alineje tega odstavka nižja od referenčne diskontne stopnje za izračune državne pomoči v kreditih ali drugih finančnih instrumentih, ki se izplačujejo v obrokih, se za določitev anuitetnega faktorja A uporabi referenčna diskontna stopnja, ki je za Republiko Slovenijo objavljena v Uradnem listu Evropske unije;
H	letne obratovalne ure enote, določene v odločbi o podpori.

(4) Zmanjšanje nespremenljivega dela cene električne energije za proizvodne naprave [EUR/MWh] iz prejšnjega odstavka se upošteva za proizvodno napravo v celotnem obdobju upravičenosti do podpore ne glede na spremembo lastništva.

11. člen

(trajnostni način izkoriščanja OVE)

Pri odločitvi o upravičenosti proizvajalca električne energije iz proizvodne naprave OVE do podpore se upošteva tudi zagotavljanje trajnostnega izkoriščanja OVE v skladu z 12., 13., 14. in 15. členom te uredbe.

12. člen

(trajnostno izkoriščanje vode)

(1) Za električno energijo iz proizvodnih naprav, ki izkoriščajo energetski potencial vodotokov, se lahko na podlagi te uredbe podeljujejo podpore hidroelektrarnam, ki jim je bila vodna pravica podeljena ob upoštevanju meril za dovoljevanje novih preoblikovanj vodnih teles na podlagi zakona, ki ureja vode.

(2) Proizvajalec električne energije mora pri obratovanju hidroelektrarne upoštevati z vodno pravico predpisane pogoje rabe vode in zagotavljati ekološko sprejemljivi pretok.

13. člen

(trajnostna izraba lesne biomase)

Potrebni izkoristek pretvorbe toplote, dovedene z lesno biomaso, in prihranek primarne energije, ki ga mora dosegati proizvodna naprava na lesno biomaso, je določen s predpisom, ki ureja način določanja izkoristka, prihrankov primarne energije in količine električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom.

14. člen

(trajnostno pridobivanje in izkoriščanje bioplina)

(1) Proizvajalci električne energije iz proizvodnih naprav na bioplin, ki za proizvodnjo bioplina uporabljajo substrat, ki vsebuje več kot 25 prostorninskih odstotkov glavnega pridelka njiv, niso upravičeni do podpore po tej uredbi.

(2) Če se plin iz bioplinarne, odlagališča ali plin, ki je nastal pri delovanju čistilnih naprav odpadnih voda, oziroma druge vrste plini iz biomase dobavljajo v omrežje energetskih plinov fosilnega izvora, se električna energija, proizvedena v proizvodni napravi na drugem kraju, ki izpolnjuje pogoje za proizvodno napravo OVE iz te uredbe, iz plina fosilnega izvora v količini, enaki vrednosti omenjene dovedene energije iz plinov, šteje za električno energijo, proizvedeno iz OVE.

15. člen

(trajnostna gradnja proizvodnih naprav za izkoriščanje sončne energije)

Proizvajalci električne energije so upravičeni do podpore za električno energijo iz fotovoltaičnih proizvodnih naprav, če naprave ne stojijo na kmetijskih oziroma gozdnih zemljiščih ali so postavljene na objektih na teh zemljiščih, ki imajo samostojne infrastrukturne priključke.

IV. IZBOR PROJEKTOV ZA VSTOP V PODPORNO SHEMO

16. člen

(izvedba izbora projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)

Postopek izbora projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo izvede agencija ter obsega določitev referenčnih stroškov proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE in SPTE, objavo javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo, ocenjevanje in izbiro proizvodnih naprav za vstop v shemo in odločanje o potrditvi ali zavrnitvi vstopa proizvodnih naprav.

17. člen

(referenčni stroški proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE in SPTE ter njihovo določanje)

(1) Referenčni stroški se določijo za velikostne razrede referenčnih proizvodnih naprav za energetske tehnologije, določene na podlagi 4. in 5. člena te uredbe.

(2) Referenčni stroški se določijo v EUR/MWh proizvedene električne energije. Referenčni stroški se pri proizvodnih napravah, pri katerih vhodni energent pomeni finančni strošek, izkazujejo v dveh delih, in sicer kot nespremenljivi in kot spremenljivi del referenčnih stroškov.

(3) Za energetske tehnologije proizvodnih naprav SPTE se pri določitvi referenčnih stroškov proizvodnje električne energije kot referenčno gorivo upošteva zemeljski plin. Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodnih naprav SPTE se določi skladno z metodologijo iz osmega odstavka tega člena na podlagi napovedi cene zemeljskega plina iz veljavne napovedi položaja proizvodnih naprav OVE in SPTE v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodne naprave SPTE iz prejšnjega odstavka, ki hkrati predstavlja spremenljivi del cene električne energije proizvodne naprave, se v primeru njene vključitve v sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO₂) v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, poveča tako, da krije tudi stroške nakupa potrebnih emisijskih kuponov zaradi emisij, nastalih pri proizvodnji električne energije. Spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodne naprave SPTE se poveča za znesek, določen skladno s spodnjo formulo ter metodologijo iz osmega odstavka tega člena:

SETS = 0,3 x PCEK

pri čemer je:

– SETS:	povečanje spremenljivega dela referenčnih stroškov za kritje stroškov nakupa potrebnih emisijskih kuponov CO₂ [EUR/MWh_el];
– 0,3:	faktor specifičnih emisij pri proizvodnji električne energije [tCO₂/MWh_el];
– PCEK:	povprečna cena emisijskih kuponov za preteklo leto, ki jo skladno s petim odstavkom 19. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18 in 168/20) Agencija Republike Slovenije za okolje vsako leto do 28. februarja objavi na svoji spletni strani [EUR/tCO₂].

(5) Proizvajalcu se za proizvodno napravo SPTE, za katero je Evropska komisija odobrila izključitev iz sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja in je skladno z 19. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 48/18 in 168/20) svojo obveznost poravnal s plačilom okoljske dajatve, spremenljivi del referenčnih stroškov iz tretjega odstavka tega člena, ki hkrati predstavlja spremenljivi del cene električne energije, poveča za znesek, ki je določen skladno s formulo iz prejšnjega odstavka, pri čemer se namesto PCEK upošteva višina okoljske dajatve v preteklem letu. Način plačila proizvajalec dokazuje na podlagi oddanega obrazca za letni obračun okoljske dajatve.

(6) Letni znesek povečanja spremenljivega dela referenčnih stroškov za kritje stroškov nakupa potrebnih emisijskih kuponov CO₂ iz četrtega odstavka tega člena oziroma za kritje stroškov plačila okoljske dajatve iz petega odstavka tega člena ne sme presegati dejansko nastalih in dokazanih stroškov glede nakupa potrebnih emisijskih kuponov oziroma plačila okoljske dajatve zaradi emisij, nastalih pri proizvodnji električne energije, kar upravičenec potrdi s pisno izjavo.

(7) Agencija določi referenčne stroške proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE in SPTE za vse razpoložljive tehnologije in njihove velikostne razrede, ki ne vključujejo povečanja iz četrtega oziroma petega odstavka tega člena, pred objavo javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo.

(8) Pri določanju referenčnih stroškov proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE in SPTE agencija upošteva rezultate zadnjega javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo ter metodologijo za določanje cene električne energije proizvodnih naprav in referenčnih stroškov proizvodnje električne energije proizvodnih naprav, ki jo na svojih spletnih straneh objavi ministrstvo, pristojno za energijo. Za proizvodne naprave iz določene vrste energetskih tehnologij, za katere na zadnjem izvedenem javnem pozivu ni prijav ali uspešnih projektov, agencija določi referenčne stroške proizvodnje električne energije na podlagi razpoložljivih strokovnih podlag ter podatkov o investicijskih, vzdrževalnih in obratovalnih stroških, ekonomskih in finančnih parametrih vlaganja in obratovanja, cenah energentov in drugih stroških, povezanih s proizvodnjo električne energije in toplote v Republiki Sloveniji, z upoštevanjem vseh drugih koristi, pridobljenih z obratovanjem proizvodnih naprav.

18. člen

(imenovanje, delovanje in pristojnosti komisije za izbor projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)

(1) Postopek izbora projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje direktor agencije.

(2) Komisija pripravi in potrdi vsebino javnega poziva za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo, pri čemer v skladu s tretjim odstavkom 23. člena Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE) upošteva merila za izbiro proizvodnih naprav, zagotovljeno višino sredstev za nove vstope proizvodnih naprav v podporno shemo in načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo, proizvedeno iz OVE in v SPTE.

(3) Komisija lahko ob pripravi dokumentacije za izvedbo javnega poziva odloči, da se za zagotovitev večje stroškovne učinkovitosti izvedbe javnega poziva pred javnim pozivom ne objavijo referenčni stroški proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah. V tem primeru agencija referenčne stroške objavi po zaključku oddaje vlog na javni poziv in pred njihovim odpiranjem.

19. člen

(javni poziv za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)

(1) Agencija objavi javni poziv za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo na svoji spletni strani in vsaj v treh dnevnih časopisih.

(2) Obvezne sestavine javnega poziva so:

– pravna podlaga za izvedbo javnega poziva;

– predmet javnega poziva;

– pogoji za prijavo projektov za proizvodne naprave na javni poziv;

– višina predvidenih letnih sredstev za nove vstope proizvodnih naprav v podporno shemo;

– način in rok za predložitev vlog;

– postopek, način in merila za izbiranje proizvodnih naprav;

– skrajni rok za pridobitev deklaracije za nove proizvodne naprave, ki bodo izbrane na podlagi objavljenega javnega poziva in

– kontaktna oseba za posredovanje informacij o javnem pozivu.

20. člen

(vsebina prijave projekta za vstop proizvodne naprave v podporno shemo)

(1) Prijavitelj projekta proizvodne naprave ali skupine projektov (v nadaljnjem besedilu: projekt) na podlagi objavljenega javnega poziva vloži vlogo za prijavo projekta za vstop v podporno shemo, v kateri ponudi ceno električne energije proizvodne naprave, za katero se poteguje v konkurenčnem postopku izbire projektov za vstop v podporno shemo, in načrtovano letno količino električne energije, proizvedene v proizvodni napravi iz prijavljenega projekta.

(2) Prijavitelj projekta mora ponuditi ceno električne energije proizvodne naprave, razdeljeno na nespremenljivi in spremenljivi del, ki je določena v skladu z metodologijo iz osmega odstavka 17. člena te uredbe.

21. člen

(vrednotenje projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)

(1) Komisija opravi pregled popolnih vlog projektov, jih oceni na podlagi meril iz tretjega odstavka 23. člena ZSROVE in pripravi seznam izbranih projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo.

(2) Projekte za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo izbira komisija na podlagi dvokrožnega konkurenčnega postopka do porazdelitve razpoložljivih sredstev v posameznih konkurenčnih skupinah.

(3) V prvem krogu se izbirajo projekti za nove in pretežno nove proizvodne naprave, ki so prijavljeni v prvo ali drugo konkurenčno skupino. V prvo konkurenčno skupino se prijavijo projekti OVE z energetskimi tehnologijami, ki izkoriščajo energijo vode, vetra in sonca ter bioplina iz biološko razgradljivih odpadkov, čistilnih naprav in odlagališč. V drugo konkurenčno skupino se prijavijo projekti za proizvodne naprave OVE in SPTE, katerih obratovanje temelji na nakupu ali proizvodnji goriv, surovin za proizvodnjo bioplina ali rabi geotermalne energije.

(4) Komisija zavrže tiste vloge, pri katerih ugotovi, da:

– je prijavitelj projekta ponudil višjo ceno električne energije proizvodne naprave od vseh referenčnih stroškov, ki jih je agencija določila za javni poziv;

– prijavitelj ponujene cene ni izračunal skladno z metodologijo iz osmega odstavka 17. člena te uredbe;

– ponujena cena ob prijavi ni podana;

– je prijavitelj ponujeno ceno električne energije spremenil.

(5) Na odpravo pomanjkljivosti vlog, ki na ponujeno ceno ne vplivajo, komisija pozove prijavitelja skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer roka za odpravo pomanjkljivosti ni mogoče podaljšati.

(6) Komisija v vsaki konkurenčni skupini razvrsti projekte od najcenejšega do najdražjega na podlagi cene električne energije proizvodnih naprav v EUR/MWh in pripravi seznam izbranih projektov za vstop v podporno shemo za najbolje uvrščene projekte do razdelitve predvidenih sredstev. Vsaki proizvodni napravi ali skupini proizvodnih naprav iz istega projekta se pripiše tudi načrtovana letna proizvodnja električne energije. Ko komisija v prvem krogu razdeli razpoložljiva sredstva, neuspešne projekte prenese v drugi krog, v katerem se ti projekti pomerijo s projekti, prijavljenimi neposredno v drugi krog.

(7) Če je v konkurenčni skupini prijavljenih premalo projektov, da bi komisija zaradi nekonkurenčnosti vsaj enega ocenila za neuspešnega, komisija najmanj konkurenčne projekte znotraj zadnjih 5 % sredstev, predvidenih za to konkurenčno skupino, in nerazporejena sredstva prenese v drugi krog. Če zadnjemu uvrščenemu projektu pripade več kot 5 % razpoložljivih sredstev, komisija v drugi krog prenese samo ta projekt in nerazporejena sredstva.

(8) Neposredno v drugi krog prijavitelji prijavljajo projekte za obnovljene proizvodne naprave in proizvodne naprave na lesno biomaso, ki zaradi starosti niso več upravičene do podpore in zaradi nizkih cen električne energije ne morejo pokrivati obratovalnih stroškov.

(9) Komisija tudi v drugem krogu razvrsti projekte od najcenejšega do najdražjega na podlagi ponujenih cen električne energije proizvodnih naprav v EUR/MWh in pripravi seznam izbranih projektov za vstop v podporno shemo za najbolje uvrščene projekte do tistega, pri katerem skupno porazdeljena sredstva še ne presegajo razpoložljivih sredstev. Pri vsakem uspešnem projektu proizvodne naprave se pripiše tudi načrtovana letna proizvodnja električne energije.

22. člen

(odločanje o izbiri projekta za vstop proizvodne naprave v podporno shemo)

(1) Agencija odloči o izbiri projekta za vstop v podporno shemo s sklepom o potrditvi ali zavrnitvi.

(2) Obvezne sestavine sklepa o potrditvi projekta so:

– opis proizvodne naprave;

– cena električne energije proizvodne naprave, razdeljena na nespremenljivi in spremenljivi del;

– rok za pridobitev deklaracije proizvodne naprave;

– posledice, če proizvodna naprava v predpisanem roku ne pridobi deklaracije;

– vrsta, višina in rok veljavnosti zavarovanja, način predložitve in pravila unovčenja zavarovanja ter posledica, če ustrezno zavarovanje ni predloženo v roku.

23. člen

(zavarovanje za izvedbo projekta)

(1) Agencija v pogojih javnega poziva za vstop proizvodne naprave v podporno shemo glede na ugotovljene tržne razmere določi, da promotor v 30 dneh od vročitve sklepa o potrditvi projekta v korist agencije predloži zavarovanje za izvedbo potrjenega projekta v višini do 5 % investicijske vrednosti projekta, pri čemer je predložitev zavarovanja odložni pogoj za veljavnost sklepa o potrditvi projekta.

(2) Promotor predloži eno od naslednjih zavarovanj:

– bančno garancijo, unovčljivo na prvi poziv,

– kavcijsko zavarovanje zavarovalnice ali garantno pismo zavarovalnice,

– cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka,

– avalirano menico s klavzulo »brez protesta«, ki jo je avalirala banka, ali

– denarni depozit.

(3) Promotor lahko predloži tudi kombinacijo zavarovanj iz prejšnjega odstavka, pri čemer mora vsota vrednosti vseh zavarovanj vedno dosegati višino iz prvega odstavka tega člena.

(4) Zavarovanje mora biti veljavno v trenutku predložitve, pri čemer mora biti veljavnost zavarovanja najmanj 30 dni daljša od roka za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo, določenega v sklepu o potrditvi projekta.

(5) Če promotor v roku ne predloži zahtevanega zavarovanja za izvedbo projekta, se sredstva, namenjena za izbrani projekt promotorja, sprostijo in konkurenčni postopek drugega kroga znova odpre do razdelitve dodatno ugotovljenih razpoložljivih sredstev.

(6) V primeru zamude roka za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo, kot je določen v sklepu o potrditvi projekta, se zavarovanje unovči v korist centra za podpore, in sicer v znesku, ki je sorazmeren z deležem nazivne moči proizvodnih naprav iz potrjenega projekta, za katerega ni bila izdana deklaracija. Vse stroške, nastale v postopku izdaje in unovčitve zavarovanja, poravna promotor, čigar zavarovanje je bilo unovčeno.

24. člen

(preverjanje izvajanja izbranih projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo)

Agencija preverja izvajanje izbranih projektov za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo.

V. DODELITEV IN ZAGOTAVLJANJE PODPORE

25. člen

(vloga za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore)

(1) Po pridobitvi deklaracije za proizvodno napravo OVE ali SPTE lahko proizvajalec električne energije na agencijo vloži vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore.

(2) Proizvajalec električne energije je upravičen do podpore za električno energijo iz proizvodne naprave, če:

– je za proizvodno napravo ali projekt promotorja, v katerega je vključena proizvodna naprava, izdan sklep o potrditvi projekta za vstop proizvodne naprave v podporno shemo in je v roku, določenem v sklepu o potrditvi, pridobljena deklaracija za proizvodno napravo;

– je proizvodna naprava izvedena v skladu s projektom, za katerega je bil izdan sklep o potrditvi projekta;

– nazivna moč proizvodne naprave iz projekta promotorja skupaj z vsoto vseh moči vseh proizvodnih naprav iz tega projekta, za katere je bila izdana odločba o dodelitvi podpore, ne presega skupne nazivne moči iz sklepa o potrditvi projekta;

– je z dokumenti izkazana vrednost izvedbe proizvodne naprave;

– proizvodna naprava OVE izpolnjuje trajnostna merila za posamezne vrste OVE;

– proizvodna naprava na lesno biomaso pri obratovanju dosega izkoristek v skladu s 4. členom te uredbe ter predpisi, ki urejajo način določanja izkoristka, prihrankov primarne energije in količine električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom;

– proizvodna naprava SPTE pri obratovanju dosega izkoristek v skladu s predpisi, ki urejajo način določanja izkoristka, prihrankov primarne energije in količine električne energije, proizvedene v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom;

– iz vloge za proizvodno napravo SPTE na fosilni energent izhaja, da pri proizvodnji električne energije ne presega specifičnega izpusta 600 kg CO₂/MWh;

– iz vloge in predloženih dokazil izhaja, da je proizvodna naprava SPTE vključena v sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij CO₂, oziroma je zaradi odobrene izključitve iz sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij CO₂ zanjo določeno plačilo okoljske dajatve v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;

– iz vloge izhaja, da za naložbo v proizvodno napravo in njeno obratovanje ni prejetih subvencij oziroma če so bile, da so vlogi priložene kopije ustreznih dokumentov s podatki o prejetih subvencijah;

– iz vloge izhaja, da so na proizvodni napravi vgrajene merilne in registrirne naprave, skladne z uredbo, ki ureja pogoje za merilne in registrirne naprave za proizvodne naprave, ki prejemajo potrdila o izvoru, za izvajanje meritev na proizvodnih napravah in dokazovanje doseganja predpisanih izkoristkov;

– je v vlogi navedena vrsta podpore;

– so predloženi podatki s seznama potrebnih podatkov za sklenitev pogodbe o zagotavljanju podpore, objavljenega na spletni strani centra za podpore, ki jih center za podpore potrebuje za pripravo pogodbe o zagotavljanju podpore.

(3) Proizvajalec električne energije ni upravičen do podpore, če:

– je podjetje v težavah v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah;

– je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom;

– ima neporavnano vračilo za preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance;

– ima na dan prijave neporavnane zapadle davčne obveznosti in druge denarne nedavčne obveznosti, razen če vrednost teh zapadlih neplačanih obveznosti ne presega 50 eurov;

– ni predložil vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih dveh let do dneva prijave;

– če pri obratovanju hidroelektrarne ne upošteva odločbe organa, ki je na podlagi zakona, ki ureja vode, pristojen za nadzor izvajanja vodne pravice.

(4) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka je podpora dovoljena, če gre v skladu s priglašeno in s strani Evropske komisije odobreno spremembo podporne sheme za podjetje, ki 31. decembra 2019 ni bilo v težavah, a je postalo podjetje v težavah med 1. januarjem 2020 in 30. junijem 2021.

(5) Obrazec vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore objavi agencija na svoji spletni strani.

26. člen

(odločba o dodelitvi podpore)

(1) Agencija odloči o dodelitvi podpore z odločbo v upravnem postopku.

(2) V odločbi o dodelitvi podpore se določijo:

– vrsta podpore, in sicer zagotovljen odkup ali obratovalna podpora;

– razvrstitev v velikostni razred proizvodne naprave, energetska tehnologija in vrsta energenta;

– cena električne energije proizvodne naprave v EUR/MWh, razdeljena na nespremenljivi in spremenljivi del, skladno z metodologijo iz osmega odstavka 17. člena te uredbe;

– letna proizvodnja električne energije proizvodne naprave v MWh, za katero se proizvajalcu električne energije podeli podpora;

– merilna mesta za neto proizvedeno električno energijo, za merjenje veličin za določanje izkoristkov proizvodne naprave in za ugotavljanje izpolnjevanja trajnostnih meril.

(3) Ceno električne energije proizvodne naprave, ki še ni v podporni shemi, določi agencija v vrednosti, kot je opredeljena v sklepu o potrditvi projekta za vstop te proizvodne naprave v podporno shemo, če je bila ponujena cena električne energije proizvodne naprave nižja od referenčnih stroškov proizvodnje električne energije v proizvodnih napravah OVE in SPTE, določenih na podlagi sedmega odstavka 17. člena te uredbe. V nasprotnem primeru agencija pred izdajo odločbe preveri ceno električne energije proizvodne naprave iz sklepa o potrditvi projekta za vstop v podporno shemo na podlagi dokumentov investitorja, ki izkazujejo dejanske stroške investicije.

(4) Cena električne energije proizvodne naprave, ki je že bila uvrščena v podporno shemo, se v primeru ponovne vloge za izdajo odločbe o podelitvi podpore določi na podlagi dokumentov, ki izkazujejo dejanske stroške investicije in obratovanja proizvodne naprave. V tem primeru z odločbo priznani nespremenljivi del cene električne energije proizvodne naprave ne sme presegati vrednosti nespremenljivega dela cene električne energije proizvodne naprave oziroma nespremenljivega dela vrednosti razreda referenčnih stroškov iz zadnje odločbe o dodelitvi podpore za električno energijo, proizvedeno v isti proizvodni napravi, razen kadar gre za univerzalno nasledstvo iz 343. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US), ko se podpora proizvedeni električni energiji ne spremeni.

(5) Kopijo dokončne odločbe o dodelitvi podpore agencija pošlje centru za podpore. Agencija po elektronski poti centru za podpore predloži vse podatke iz odločbe o dodelitvi podpore in vloge proizvajalca električne energije, potrebne za sklenitev pogodbe ali dodatkov k obstoječi pogodbi o zagotavljanju podpore.

(6) Na podlagi podatkov iz odločbe o dodelitvi podpore center za podpore določi ceno za zagotovljeni odkup oziroma obratovalno podporo v pogodbah o zagotavljanju podpore.

(7) Podpora v obliki zagotovljenega odkupa je enaka ceni električne energije proizvodne naprave, ki jo sestavljajta nespremenljivi in spremenljivi del. Nespremenljivi del cene električne energije proizvodne naprave ostaja ves čas izplačevanja podpore nespremenjen. Spremenljivi del cene električne energije proizvodne naprave se določi kot spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodnje električne energije za izhodiščno leto 2016 in ostaja za vse proizvodne naprave OVE nespremenjen ves čas zagotavljanja zagotovljenega odkupa, razen za proizvodne naprave SPTE, kjer se spremenljivi del letno usklajuje v skladu s Prilogo 2 te uredbe v odvisnosti od referenčne cene zemeljskega plina, objavljene v napovedi agencije o položaju proizvodnih naprav OVE in SPTE. V odločbi o dodelitvi podpore se določi, da za proizvedeno električno energijo, ki presega količino električne energije, ki je po odločbi upravičena do zagotovljenega odkupa, center za podpore zagotavlja proizvajalcu odkup električne energije po referenčni ceni električne energije, znižane za deset odstotkov.

(8) Obratovalna podpora se določi kot razlika med ceno električne energije proizvodne naprave, ki jo sestavljajta nespremenljivi in spremenljivi del, in referenčno ceno električne energije. Nespremenljivi del cene električne energije proizvodne naprave ostaja ves čas izplačevanja podpore nespremenjen. Spremenljivi del cene električne energije proizvodne naprave se določi kot spremenljivi del referenčnih stroškov proizvodnje električne energije za izhodiščno leto 2016 in ostaja za vse proizvodne naprave OVE nespremenjen ves čas zagotavljanja obratovalne podpore, razen za proizvodne naprave SPTE, kjer se spremenljivi del letno usklajuje v skladu s Prilogo 2 te uredbe v odvisnosti od referenčne cene zemeljskega plina, objavljene v napovedi agencije o položaju proizvodnih naprav OVE in SPTE. Obratovalna podpora se zagotavlja za količino električne energije, določeno v odločbi o dodelitvi. V obdobjih, ko referenčna cena električne energije presega ceno električne energije proizvodne naprave, se obratovalna podpora ne izplačuje.

(9) Če je proizvodna naprava SPTE upravičena do povečanja spremenljivega dela referenčnih stroškov proizvodne naprave na podlagi četrtega ali petega odstavka 17. člena te uredbe, se del obratovalne podpore za kritje tega dela cene električne energije opredeli po koncu obračunskega leta, ko so razpoložljivi podatki za določitev SETS, in izplača v enkratnem znesku za vso količino električne energije, ki je upravičena do podpore skladno z odločbo o dodelitvi podpore. V obdobjih, ko referenčna cena električne energije presega ceno električne energije proizvodne naprave in se obratovalna podpora iz prejšnjega odstavka med letom ne izplačuje, se poračun dela obratovalne podpore iz prejšnjega stavka določi po naslednji formuli:

POP_ETS = EL_SPTE * [CEPN_Izh+ SETS – C_elRef)]

kjer je:

POP_ETS:	letni poračun obratovalne podpore PN SPTE zaradi SETS [EUR]. Poračun se izvede le, če je vrednost pozitivna;
CEPN_Izh:	izhodiščna ponujena cena električne energije proizvodne naprave SPTE [EUR/MWh_el], brez upoštevanja SETS;
C_elRef	referenčna cena električne energije iz letne napovedi referenčnih cen energije [EUR/MWh_el];
EL_SPTE	količina proizvedene električne energije v preteklem letu, za katero je proizvodna naprava SPTE prejela potrdila o izvoru o proizvodnji v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom in je skladno s količino določeno v odločbi o dodelitvi podpore upravičena do podpore [MWh].

(10) Upravičenost do povečanja spremenljivega dela referenčnih stroškov proizvodne naprave SPTE določi agencija v odločbi. Podatke, ki so podlaga za določitev višine upravičenja in plačilo iz prejšnjega odstavka, pridobi center za podpore po uradni dolžnosti od pristojnega organa.

(11) Proizvajalec električne energije lahko po dveh letih od vstopa v podporno shemo namesto zagotovljenega odkupa izbere obratovalno podporo. Zaradi te spremembe mora z vlogo zaprositi za izdajo nove odločbe o dodelitvi podpore. Spremenjeni način zagotavljanja podpore velja s 1. januarjem naslednjega koledarskega leta po izdaji in dokončnosti nove odločbe o dodelitvi podpore.

27. člen

(veljavnost odločbe o dodelitvi podpore in možnost odvzema podpore ter vračila sredstev)

(1) Agencija po uradni dolžnosti ves čas prejemanja podpore preverja, ali proizvajalec električne energije izpolnjuje pogoje, na podlagi katerih mu je bila izdana odločba o dodelitvi podpore.

(2) Če se zaradi spremembe zakonodaje Evropske unije ta uredba spremeni tako, da to vpliva na že izdano odločbo, agencija spremeni oziroma razveljavi odločbo o dodelitvi podpore in izda novo.

(3) Agencija po uradni dolžnosti ali na pobudo centra za podpore izda odločbo, s katero:

– odpravi ali razveljavi odločbo o dodelitvi podpore, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore, ali na podlagi obvestila centra za podpore, če prejemnik podpore ne sklene pogodbe v rokih iz tretjega odstavka 28. člena te uredbe;

– spremeni odločbo o dodelitvi podpore, če je prejemnik zaradi spremenjenih okoliščin upravičen do drugačne višine ali trajanja ali če po izdaji odločbe nastanejo okoliščine, ki vplivajo na pogoje in podatke, določene v odločbi o dodelitvi podpore;

– odpravi ali razveljavi odločbo, če prejemnik kljub pogodbeno zagotovljenemu odkupu sklene tržno pogodbo za prodajo električne energije.

(4) Če je prejemnik podpore zaradi spremenjenih okoliščin prejel podporo, do katere ni upravičen, jo to dolžan vrniti v roku iz 28. člena ZSROVE. Prejemnik podpore lahko pred izdajo odločbe zaprosi za obročno vračilo neupravičeno prejetih sredstev, pri čemer rok za vračilo sredstev ne sme biti daljši od enega leta od dokončnosti odločbe agencije. Višina in zapadlost posameznih obrokov se opredelita v odločbi. Od neupravičeno prejetih sredstev se obračunajo obresti skladno z 28. členom ZSROVE.

(5) Za namen ugotavljanja neupravičeno prejetih sredstev v primeru podpore kot zagotovljen odkup se ta ugotavljajo v obsegu razlike med ponujeno ceno električne energije oziroma referenčnimi stroški proizvodnje električne energije in referenčno ceno električne energije, znižano za deset odstotkov.

28. člen

(pogodba o zagotavljanju podpore)

(1) Pogodba o zagotavljanju podpore temelji na podatkih iz odločbe o dodelitvi podpore.

(2) Pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore. Agencija mora o razlogu za prenehanje pogodbe v osmih dneh obvestiti center za podpore.

(3) Če na podlagi napovedi agencije o položaju proizvodnih naprav OVE in SPTE nastanejo razlogi za spremembo spremenljivega dela cen zagotovljenega odkupa v pogodbah o zagotovljenem odkupu oziroma obratovalnih podpor v pogodbah o zagotavljanju obratovalne podpore za proizvodne naprave SPTE, center za podpore pozove prejemnika podpore k sklenitvi dodatka k pogodbi o zagotavljanju podpore zaradi uskladitve spremenljivega dela cene ali obratovalne podpore najpozneje v enem mesecu. Če prejemnik podpore v enem mesecu ne sklene dodatka, ga center za podpore še enkrat pisno pozove in v tem času lahko center za podpore začasno ustavi plačevanje računov. Če prejemnik podpore kljub ponovnemu pisnemu pozivu v petih delovnih dneh ne sklene dodatka, center za podpore odstopi od pogodbe.

(4) O prenehanju veljavnosti pogodbe o zagotavljanju podpore center za podpore v osmih dneh obvesti agencijo, ki po uradni dolžnosti izda odločbo o razveljavitvi odločbe o prejemanju podpore.

(5) Prejemnik podpore, ki želi po prenehanju veljavnosti pogodbe o zagotavljanju podpore zaradi razlogov iz tretjega odstavka tega člena še naprej prejemati eno od podpor, mora ponovno z vlogo zahtevati izdajo nove odločbe o dodelitvi podpore. Do pridobitve nove odločbe ni upravičen do prejemanja podpor po tej uredbi.

(6) Prejemnik podpore, ki se zagotavlja s pogodbo o zagotovljenem odkupu, mora vso neto proizvedeno električno energijo predati in prodati izključno centru za podpore.

(7) V pogodbi o zagotavljanju podpore mora biti določeno, da mora center za podpore vsako leto odkupiti oziroma zagotoviti obratovalno podporo le za količino električne energije, ki je določena v odločbi o podpori.

(8) V pogodbah o zagotavljanju podpore proizvajalcem električne energije iz proizvodnih naprav SPTE, ki jim je z odločbo o dodelitvi podpore priznano upravičenje iz devetega odstavka 26. člena te uredbe, center za podpore opredeli rok in način plačila povečanja spremenljivega dela cene električne energije za kritje stroškov nakupa potrebnih emisijskih kuponov oziroma okoljske dajatve.

(9) V pogodbah o zagotavljanju podpore mora biti določeno, da v primeru, ko agencija razveljavi odločbo o podpori in zanjo še ni bilo mogoče spremeniti bilančne pripadnosti, center za podpore plača že prevzeto električno energijo po referenčni ceni električne energije, znižani za deset odstotkov.

(10) Pogodba o zagotavljanju podpore mora vsebovati določbo, da center za podpore in prejemnik podpore skleneta dodatek k pogodbi na podlagi nove odločbe o dodelitvi podpore zaradi sprememb zakonodaje Evropske unije.

29. člen

(potrdila o izvoru in zagotavljanje podpor)

(1) Podpore po tej uredbi se lahko zagotavljajo le za neto proizvedeno električno energijo, za katero so bila izdana potrdila o izvoru.

(2) Proizvajalci, ki za proizvedeno električno energijo prejemajo podporo po tej uredbi, lahko izdajo potrdila o izvoru za enoletna obdobja poročanja.

30. člen

(prenos potrdil o izvoru na center za podpore)

(1) S sklenitvijo pogodbe o zagotavljanju podpore v obliki zagotovljenega odkupa proizvajalec električne energije pooblasti izdajatelja potrdil o izvoru, da izda vsa prejemnikova potrdila o izvoru za odkupljeno električno energijo in jih prenese na center za podpore.

(2) Proizvajalcu električne energije, ki sklene pogodbo o zagotavljanju podpore v obliki obratovalne podpore, pripadajo vsa potrdila o izvoru. Potrdila o izvoru na zahtevo prenaša na dobavitelja, ki mu prodaja električno energijo.

31. člen

(zagotavljanje izplačevanja podpore skladno s proizvedeno električno energijo)

(1) Proizvajalec električne energije, proizvedene iz proizvodnih naprav OVE in v SPTE, na zahtevo agencije v osmih dneh predloži podatke o meritvah z vseh merilnih mest, določenih v deklaraciji o proizvodni napravi, ki so podlaga za izdajo potrdil o izvoru, podatke o meritvah proizvedene električne energije z merilnih mest, določenih z deklaracijo, ali odločbo o dodelitvi podpore ter podatke in dokazila o deležih različnih virov in vrst uporabljene biomase, pri čemer se morajo vsi navedeni podatki nanašati na relevantno obdobje glede izplačil.

(2) Če je proizvajalec električne energije na podlagi začasnih obračunov prejel več podpore, kot mu pripada, presežek poravna v največ tridesetih dneh s končnim obračunom, ki ga izstavi center za podpore.

(3) Če je proizvajalec električne energije s predložitvijo napačnih ali pomanjkljivih merilnih oziroma drugih podatkov, ki vplivajo na obseg prejete podpore, namenoma povzročil zmoto pri ravnanju centra za podpore in agencije ter pri tem prejel finančna sredstva, do katerih ni upravičen, jih mora skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi nemudoma vrniti centru za podpore. V tem primeru se pogodba o zagotavljanju podpore razdre, agencija pa razveljavi odločbo o dodelitvi podpore.

(4) Način prejemanja podpor in izdajanja računov je podrobneje opredeljen s pravili, ki urejajo delovanje centra za podpore.

(5) Elektrooperater omrežja, na katerega je priključena proizvodna naprava, ki prejema podpore, mora na način in v rokih, ki jih določita izdajatelj potrdil o izvoru in center za podpore, poslati izdajatelju potrdil o izvoru in centru za podpore podatke o meritvah, ki jih opravlja na merilnih mestih prejemnikov podpor, določenih v deklaraciji o proizvodni napravi, ki so podlaga za izdajo potrdil o izvoru, ter podatke o meritvah neto proizvedene električne energije z merilnih mest, določenih z deklaracijo ali odločbo o dodelitvi podpore.

(6) Proizvajalec električne energije mora najmanj tri leta hraniti vse registracije meritev ter dokazila o virih in vrstah uporabljene biomase, na podlagi katerih je prejemal podpore.

32. člen

(obveščanje centra za podpore, zagotavljanje dostopa do elektroenergetskega omrežja, bilančna skupina in obratovanje)

(1) Proizvajalec električne energije mora redno in takoj obveščati center za podpore o morebitnih spremembah pri proizvodnji električne energije, zlasti ob izpadih in načrtovanih ustavitvah. Na zahtevo centra za podpore mora predložiti načrt proizvodnje električne energije. Če proizvajalec električne energije ravna v nasprotju s tem odstavkom, lahko center za podpore začasno ustavi plačilo računov.

(2) Proizvajalec električne energije mora o kakršni koli spremembi na merilnih mestih, določenih v deklaraciji za proizvodno napravo in odločbi o dodelitvi podpore, takoj obvestiti center za podpore.

(3) Proizvajalec električne energije mora sam storiti vse potrebno za veljavno priključitev proizvodne naprave v elektroenergetsko omrežje in za zagotovitev dostopa do njega.

(4) Center za podpore je za proizvajalca električne energije, ki je uvrščen v bilančno skupino centra za podpore, odgovoren za izravnavo razlik med napovedano in realizirano neto proizvodnjo električne energije.

(5) Za potrebe spremljanja razpršene proizvodnje je center za podpore upravičen do brezplačnega prejema meritev proizvodnje od elektrooperaterjev omrežja na urni ali petnajstminutni osnovi za pretekli dan za vse naprave, ki prejemajo potrdila o izvoru ali podpore, oziroma so vključene v bilančno skupino centra za podpore.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(objava metodologije za določanje cene električne energije proizvodnih naprav in referenčnih stroškov proizvodnje električne energije proizvodnih naprav)

Metodologijo iz osmega odstavka 17. člena te uredbe objavi ministrstvo, pristojno za energijo, na svojih spletnih straneh najpozneje v osmih dneh od uveljavitve te uredbe.

34. člen

(dokončanje postopkov)

Postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

35. člen

(upravičenje za kritje stroškov CO₂ kuponov oziroma okoljske dajatve)

(1) Proizvajalec je v skladu s četrtim oziroma petim odstavkom 17. člena te uredbe upravičen do povračila iz tega naslova v obdobju od leta 2018 dalje, če so stroški dejansko in dokazano nastali in je bil vključen v podporno shemo.

(2) Proizvajalec lahko povračilo stroškov iz prejšnjega odstavka zahteva v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.

36. člen

(prenehanje uporabe in prehodna ureditev za že izdane odločbe o dodelitvi podpore)

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 74/16, 74/20 in 121/21 – ZSROVE).

(2) Za proizvodne naprave OVE in SPTE, ki jim je bila izdana odločba o dodelitvi podpore na podlagi Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11, 105/11, 43/12, 90/12, 17/14 – EZ-1 in 74/16) in Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 81/10, 17/14 – EZ-1 in 74/16) se do konca veljavnosti pogodb o zagotavljanju podpore uporabljata navedeni uredbi.

37. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-67/2022

Ljubljana, dne 24. februarja 2022

EVA 2021-2430-0131

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša

predsednik

Priloga 1

Priloga 2

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 26/2022 z dne 25. 2. 2022