Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 55/2025 z dne 18. 7. 2025

2225. Resolucija o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026–2035 (ReNPŠ26–35), stran 6137.

Na podlagi prvega odstavka 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb in 37/24 – ZMat-B) in prvega odstavka 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 15. julija 2025 sprejel

R E S O L U C I J O

o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026–2035 (ReNPŠ26–35)

1. UVOD

Nacionalni program športa je strateški dokument razvojnega načrtovanja športne politike. Sprejema se za obdobje desetih let. Vsebina nacionalnega programa športa je opredeljena v Zakonu o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb in 37/24 – ZMat-B; v nadaljnjem besedilu: ZŠpo-1) in med drugim določa javni interes na področju športa ter cilje in prednostne naloge športne politike. V nacionalnem programu športa se za izvajanje javnega interesa v športu določijo naloge nacionalnega in lokalnega pomena. Te so namenjene zagotavljanju pogojev, da se prebivalci Republike Slovenije več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja.

V nacionalnem programu športa se opredelijo ukrepi in določijo kazalniki, po katerih se meri njegovo uresničevanje. Nacionalni program športa določa strateške, finančne, kadrovske in organizacijske usmeritve, ki so potrebne za njegovo uresničitev.

Republika Slovenija prepoznava šport kot zelo pomembno področje, ki ima za Republiko Slovenijo poseben pomen. Športna aktivnost državljank in državljanov, vrhunski dosežki in razvejana društvena dejavnost so del slovenske identitete in promotor Republike Slovenije v svetu. Hkrati se šport prepleta s številnimi področji, kjer je sodelovanje v vzajemno korist. Šport je prepoznan kot element, ki skozi različne oblike udejstvovanja prispeva k odpornosti posameznika, kar se odraža tudi v odpornosti celotne družbe in države na tveganja na področju zdravja, saj je vsaka veriga tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Športna aktivnost posameznikov je ključnega pomena za doseganje boljše kakovosti življenja prebivalstva in zmanjševanje bremena bolezni v družbi. Nacionalni program športa je zato pomembno izhodišče za spodbujanje, uresničevanje in ohranjanje fizične in duševne kondicije ter krepitev odpornosti posameznikov, posledično pa tudi celotne družbe in države.

Z letom 2024 je prenehala veljati Resolucija o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014–2023 (Uradni list RS, št. 26/14; v nadaljnjem besedilu: ReNPŠ14–23). Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (v nadaljnjem besedilu: MGTŠ) je takoj po prevzemu delovnega področja športa pristopilo k pripravi novega nacionalnega programa športa, ki je eden od pomembnih srednjeročnih strateških dokumentov države. Pravočasno sprejetje nacionalnega programa športa je tudi podlaga za izvedbo javnih razpisov letnega programa športa na državni in lokalni ravni ter drugih oblik podpore slovenskemu športu. Letni program športa je eden od stebrov financiranja slovenskega športa. Preko tega razpisa Republika Slovenija vsako leto sofinancira javni interes v športu. S tem MGTŠ želi prispevati k večji, hitrejši in bolj učinkoviti podpori za slovenski šport.

Nacionalni program športa sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije. Predlog nacionalnega programa športa predloži Vladi Republike Slovenije ministrstvo, pristojno za šport, skupaj z mnenjem Strokovnega sveta Republike Slovenije za šport in soglasjem Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (v nadaljnjem besedilu: OKS-ZŠZ).

MGTŠ je za pripravo analize izvajanja ReNPŠ14–23 in za pripravo strokovnih izhodišč sodelovalo s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani. Osnutek novega nacionalnega programa športa so pred javno obravnavo dopolnili ključni deležniki s področja vrhunskega športa, športa za vse in sistemske podpore športu. MGTŠ se je s strokovnjaki posvetovalo tudi o drugih področjih, ki so pomembna za razvoj slovenskega športa v prihodnje.

1.1 Povzetek usmeritev nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026 do 2035

Povzetek usmeritev nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2026–2035 (v nadaljnjem besedilu: NPŠ26–35) je razdeljen na šest ciljnih področij, ki vsebujejo 23 podciljev z osnovnim ukrepom za dosego teh ciljev. Ciljna področja:

I. Splošno

II. Infrastruktura, športni objekti in površine za šport v naravi

III. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost

IV. Tekmovalne oblike športa (vrhunski in kakovostni šport ter športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

V. Šport za vse (šport invalidov, športna rekreacija, šport starejših)

VI. Podporni mehanizmi v športu

Povzetek usmeritev NPŠ26–35

Št.	Cilj	Ukrep
I.	Splošno
1	Zagotoviti dostopnost do športa vsem prebivalcem Republike Slovenije	Vsakemu posamezniku bomo zagotovili možnosti za dejavno sodelovanje v športu v varnem in zdravem okolju.
2	Povečati število redno športno in telesno dejavnih prebivalcev, s poudarkom na vključenost v strokovno vodene športne programe	Pomembni so strokovno vodeni programi za vse generacije. Otrokom, mladostnikom in študentom bomo preko kakovostnega pouka športa v šolskem sistemu in z zagotovljenim zunajšolskim športnim udejstvovanjem privzgojili gibanje in veselje do športa. Poseben poudarek bomo dali spodbujanju vključenosti v šport posebnim skupinam.
3	Zagotoviti optimalne pogoje za razvoj kadrov v športu	Povečati dostopnost slovenskega športa preko dostopnih izobraževanj in usposabljanj.
4	Zagotoviti športu optimalen položaj med družbenimi dejavnostmi	Izvesti analizo ukrepov med družbenimi dejavnosti in izenačiti status športa z njimi.
5	Izboljšati pogoje za ustrezno izvajanje programov športa	Izboljšanje temeljnih pogojev za izvajanje programov športa (finančni, kadrovski, infrastrukturni, podporni) + 5 % letno in povečanje zbrane koncesijske dajatve.
6	Vzpostaviti krovne sistemske mehanizme spremljanja učinkov športa na družbo	Redno spremljanje stanja na področju gibalnih sposobnosti prebivalstva, razvoj inovativnih pristopov k spodbujanju ukvarjanja s športom, digitalizacija, razvoj sistema spremljanja gospodarskih učinkov športa.
II.	Infrastruktura, športni objekti in površine za šport v naravi
7	Sodobna, energetsko varčna, podnebno odporna in učinkovito izrabljena infrastruktura, ki bo dostopna vsem	Investicije v javno infrastrukturo ter povečati njeno dostopnost.
III.	Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, obštudijska športna dejavnost
8	Povečanje obsega, kakovost programov in množičnost	Zagotovitev ustreznih infrastrukturnih, kadrovskih in finančnih pogojev.
9	Uvedba športa v vse stopnje vzgoje in izobraževanja	Povečanje obsega športa v vseh sistemih vzgoje in izobraževanje v Republiki Sloveniji.
IV.	Tekmovalne oblike športa (vrhunski in kakovostni šport ter športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport)
10	Mednarodna konkurenčnost tekmovalnih oblik športa	Zagotovitev ustreznih pogojev za doseganje mednarodno konkurenčnih rezultatov športov na rednem programu Olimpijskih iger in preučitev meril konkurenčnosti.
11	Povečanje množičnosti v kakovostnem športu	Zagotovitev pogojev za prehod iz kakovostnega v vrhunski šport.
12	Ustvarjanje pogojev za razvoj in doseganje mednarodno konkurenčnih rezultatov v absolutni konkurenci	Vzpostavitev ustreznih razvojnih možnosti in mednarodna primerljivost.
13	Sprejetje ukrepov za izboljšanje podpore programom tekmovalnega športa	Zagotoviti ustreznost in pravočasnost sredstev letnih programov športa.
V.	Šport za vse (šport invalidov, športna rekreacija, šport starejših)
14	Šport kot povezovalec in gradnik zdravega načina življenja	Gibalno aktivnih je 10 % več populacije kot v prejšnjem obdobju.
15	Šport kot glasnik trajnosti	Zmanjšati stroške državljanov in zdravstvene blagajne s pomočjo športa, zagotoviti nove finančne vire.
15	Šport kot glasnik trajnosti	Povečanje delovne storilnosti, opravilnosti in zmanjšanje absentizma.
16	Šport kot medgeneracijski povezovalec in povezovalni dejavnik družbe	Doseganje pozitivnih vplivov na psihosocialni status populacije.
VI.	Podporni mehanizmi v športu
17	Vzpostavitev celovitih podpornih mehanizmov v športu za zagotavljanje organizacijske in strokovne podpore športu	Razvoj in implementacija celovitih podpornih mehanizmov v športu in standardov dobrega upravljanja z namenom zagotovitve ustrezne organizacijske in strokovne podpore za delovanje športnih društev, nacionalnih panožnih športnih zvez in športnih zvez.
18	Spodbudno poslovno okolje za šport	Zagotavljanje spodbudnega poslovnega okolja za šport in stimulativnega okolja za opravljanje dela in delovanja v športu.
19	Celovita ureditev področja varnega športnega okolja (integritete)	Smiselno povezovanje vseh deležnikov v učinkovit sistem in skrb za spoštovanje načel dobrega upravljanja športa.
20	Okrepitev materialnih pogojev za delovanje slovenskega športa	Izvesti pogovore z vsemi resorji, ki vplivajo na šport ter vzpostaviti pogoje za sodelovanje v korist športa.
20		Spodbujanje občin za ažurno sprejetje in izvajanje letnih programov športa na lokalni ravni.
21	Digitalizacija slovenskega športa in zmanjšanje administrativnega bremena	Vzpostavitev baze podatkov slovenskega športa, sprejetje ustreznih ukrepov in uvedba funkcionalnosti.
22	Promocija Republike Slovenije preko vrhunskih športnih dogodkov	Ureditev sistema podpore organizaciji velikih mednarodnih športnih prireditev v Republiki Sloveniji.
23	Vključevanje v evropsko in mednarodno sodelovanje na področju športa	Šport je tudi pomemben del evropskega in mednarodnega okolja, zato bomo spodbujali vključevanje v bilateralno, evropsko in mednarodno sodelovanje, tako na ravni države kot civilno-športne sfere.

2. VIZIJA

Ob koncu obdobja izvajanja NPŠ26–35 bo šport utrjen kot eden od dejavnikov izboljšanja telesnega zdravja, duševnega blagostanja, družbenega razvoja in nacionalne identitete, saj pomembno povezuje prebivalce Republike Slovenije ter v sinergiji z drugimi področji prepoznano in pomembno soustvarja pogoje za boljše življenje vseh.

3. UKREPI PO PODROČJIH V SKLADU S STRUKTURO IZ 8. ČLENA ZŠpo-1

Skupni namen ukrepov je zagotavljanje možnosti za kakovostno športno udejstvovanje s povečanjem dostopnosti do športa za prebivalce Republike Slovenije, s konkurenčnostjo športnih organizacij in s kakovostjo športnih programov.

Ukrepi NPŠ26–35 so predstavljeni po sedmih sklopih:

1. športni programi (vsebinska osnova športa),

2. investicije v športne objekte in površine za šport v naravi,

3. razvojne, strokovne in raziskovalne dejavnosti v športu,

4. organiziranost v športu,

5. športne prireditve in promocija športa,

6. družbena in okoljska odgovornost v športu,

7. podporni mehanizmi v športu.

Sklopi so razdeljeni na področja, na katerih so skladno z glavnimi cilji NPŠ26–35 opredeljeni strateški cilji teh področij, ki odražajo oziroma predstavljajo javni interes v športu. Na podlagi ciljev so zasnovani ukrepi. Za merjenje doseganja strateških ciljev pri posameznih področjih so predlagani kazalniki. Cilji in ukrepi izhajajo iz spoznanj analize pretekle ReNPŠ14–23. Cilji in ukrepi bodo operacionalizirani in udejanjeni skozi različne dejavnosti in projekte, ki bodo opredeljeni v Izvedbenem načrtu NPŠ26–35.

3.1 ŠPORTNI PROGRAMI

3.1.1 Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 8, 9, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Skupaj s kurikularnimi dejavnostmi zagotoviti vsaj eno uro zmerno do visoko intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine.

– Izboljšati telesno zmogljivost otrok in mladine na raven, enako ali višjo od ravni pred epidemijo COVID-19.

– Evalvacija in posodobitev nacionalnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.

– Vzpostaviti sistem financiranja oziroma subvencioniranja vključevanja otrok in mladine iz ekonomsko in socialno šibkih okolij v športne programe.

– S kakovostno športno vadbo omogočiti otrokom in mladostnikom pridobivanje socialnih kompetenc in prevzemanje zdravega življenjskega sloga.

– Vzpostaviti model sodelovanja med vzgojno izobraževalnimi zavodi in lokalnimi športnimi organizacijami.

– Povečati ponudbo počitniških športnih programov, razviti več rednih (celoletnih) prostočasnih programov za otroke, mladino in družine in povečati vključevanje otrok in mladostnikov v počitniške športne programe.

– Evalvacija in posodobitev programa šolskih športnih tekmovanj.

Kazalniki

– Število nacionalnih promocijskih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, oblikovanih glede na razvojne lastnosti in sposobnosti ciljne populacije.

– Število otrok in mladine, vključenih v nacionalne programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, sofinancirane iz javnih sredstev.

– Število nacionalnih programov prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.

– Obseg sredstev lokalnih skupnosti za sofinanciranje programov.

– Število otrok in mladine, vključene v počitniške športne programe, sofinancirane iz javnih sredstev.

– Spremembe v telesnem in gibalnem razvoju (iz podatkov Športno-vzgojnega kartona).

– Število mladih, starejših od 15 let, ki so vključeni v redne strokovno vodene športne programe.

– Število šol in število otrok ter mladih brez statusa registriranega športnika, ki so vključeni v šolska športna tekmovanja.

Ukrepi:

– Povečati obseg financiranja prostočasnih programov športne vzgoje otrok in mladine na lokalni in državni ravni.

– Zagotoviti vsaj eno uro zmerno do visoko intenzivne in kakovostno vodene športne vadbe dnevno za vse starostne skupine otrok in mladine.

– Posodobiti in prilagoditi obstoječe nacionalne programe prostočasne športne vzgoje otrok in mladine.

– Posodobiti in prilagoditi šolska športna tekmovanja otrokom in mladim brez statusa registriranega športnika.

– Pripraviti nacionalne programe prostočasne športne vzgoje za zadnje vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovni šoli ter za dijake (srednje poklicne in strokovne šole, gimnazije in dijaški domovi).

– Spodbujati povezovanja šol in športnih društev na lokalni ravni za izvedbo športnih programov za otroke in mladino.

– Povečati število vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so izvajalci letnega programa športa.

– Povečati število programov s ciljem osvajanja športnih veščin in znanj iz različnih športnih panog.

– Povečati ponudbo in kakovost počitniških športnih programov na lokalni ravni z različnimi oblikami gibalnih dejavnosti in športnih panog, ki bodo cenovno dosegljivi vsem otrokom in mladini.

– Povečati obseg in zagotoviti pestrost ponudbe interesnih športnih dejavnosti v šoli v času podaljšanega bivanja z vključevanjem programov športnih društev.

– Spodbuditi lokalne športne zveze in športna društva k razvoju programov.

– Razviti več rednih prostočasnih programov športne vzgoje za otroke, mladino in družine.¹

¹Skladno z vsakokrat veljavnimi priporočili oziroma smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organisation) o telesni dejavnosti in preprečevanju sedentarnega načina življenja.

– Proučiti možnosti prepoznavanja oziroma spremljanja množičnosti po športnih panogah v obdobjih pred registracijo v skladu z ZŠpo-1.

3.1.2 Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 8, 9, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Povečati delež vsakodnevno športno dejavnih otrok in mladine s posebnimi potrebami.

– Izboljšati telesno zmogljivost otrok in mladine s posebnimi potrebami.

– S športno vadbo pomagati otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami pri pridobivanju socialnih kompetenc in vplivati na njihov zdrav razvoj.

– Povečati kompetence strokovnih delavcev za izvajanje programov športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami.

Kazalniki

– Število strokovnih delavcev, ki imajo kompetence za organiziranje, načrtovanje, izvajanje in spremljanje programov.

– Število promocijskih aktivnosti na nacionalni ravni.

– Število izvedenih promocijskih aktivnosti za predstavitev športnih panog in vsebin telesne aktivnosti.

– Število športnih prireditev na lokalni ravni.

– Število športnih prireditev na nacionalni ravni.

– Število otrok in mladih s posebnimi potrebami, vključenih v športne programe na nacionalni ravni.

– Število programov na lokalni ravni.

– Število otrok in mladih s posebnimi potrebami, vključenih v redne, strokovno vodene športne programe na lokalni ravni.

Ukrepi:

– Spodbujati povezovanja šol in športnih društev na lokalni ravni za izvedbo programov.

– Promocija novih športnih panog in vsebin telesne dejavnosti za otroke in mlade s posebnimi potrebami.

– Vzpostaviti sistemsko spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine s posebnimi potrebami v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu.

3.1.3 Obštudijska športna dejavnost

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Povečati obseg ukvarjanja z obštudijsko športno dejavnostjo.

– Zagotoviti pogoje za redno ukvarjanje s športom kot obštudijsko dejavnostjo.

– Povečati obseg, strokovnost in raznolikost obštudijskih športnih programov.

– Povečati delež redno in občasno telesno dejavnih študentov.

– Zagotoviti sistemsko spremljanje telesnih zmogljivosti študentov in izboljšati telesno zmogljivost.

– Povečati udeležbo študentov na univerzitetnih tekmovanjih na nacionalni in mednarodni ravni.

Kazalniki

– Število zagotovljenih ur športa na univerzitetni ravni.

– Delež študentov, ki se v prostem času redno ali občasno vključujejo v (sofinancirane) celoletne (obštudijske) športne programe.

– Število študentov, vključenih v celoletne obštudijske športne programe.

– Število občin, ki sofinancirajo celoletne obštudijske športne programe.

– Število univerzitetnih tekmovanj na nacionalni in mednarodni ravni ter število udeležencev.

Ukrepi:

– Razširiti športne programe.

– Povečati sofinanciranje celoletnih programov.

– Povečati število univerzitetnih tekmovanj.

3.1.4 Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 19, 20 in 22 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Povečati število otrok in mladine v tekmovalnih sistemih za 5 %.

– Povečati število kategoriziranih športnikov do 21. leta starosti za 3 %.

– Razviti in uveljaviti model za prepoznavanje mladih športnih talentov ter zagotoviti podporna okolja za športnikov celostni razvoj.

– Ustvarjanje sistemskih pogojev za razvoj mladih športnih talentov ter zagotavljanje podpornih okolij za njihov celostni razvoj.

Kazalniki

– Število registriranih športnikov do 21. leta starosti.

– Število kategoriziranih športnikov do 21. leta starosti.

– Število strokovnih delavcev, zaposlenih v programih nacionalnih panožnih športnih šol.

– Število strokovnih delavcev, zaposlenih v programih občinskih panožnih športnih šol.

– Število občin, ki sofinancirajo programe občinskih panožnih športnih šol.

– Število olimpijskih športnih panog iz rednega programa Olimpijskih iger, vključenih v programe nacionalnih panožnih športnih šol.

– Število otrok in mladostnikov, vključenih v programe nacionalnih panožnih športnih šol.

– Število otrok in mladostnikov, vključenih v programe občinskih panožnih športnih šol.

– Število nacionalnih panožnih športnih zvez, ki imajo razvit model prepoznavanja talentov.

Ukrepi:

– Povečati obseg financiranja programov športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.

– Povečati število zaposlenih strokovnih delavcev v občinskih in nacionalnih panožnih športnih šolah.

– Sistematizacija in digitalizacija spremljanja razvoja motoričnih sposobnosti športnikov.

– Financiranje usposabljanj in stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnega in izobraženega kadra v športu.

3.1.5 Kakovostni šport

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 10, 11, 13, 14, 15, 17, 18, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Povečati število registriranih športnikov v članskih kategorijah za 8 %.

– Zagotoviti prostorske, materialne in strokovne pogoje za razvoj kakovostnega športa na lokalni ravni.

Kazalniki

– Število registriranih športnikov v članskih kategorijah.

– Število programov kakovostnega športa na lokalni ravni.

– Število športnikov in športnih ekip, vključenih v programe kakovostnega športa na lokalni ravni.

– Število vzpostavljenih strokovnih timov za strokovno podporo v okviru programov kakovostnega športa.

– Število športnikov, ki so koristili storitve strokovnjakov, članov strokovnih timov.

Ukrepi:

– Povečanje obsega programov kakovostnega športa.

– Sistemizacija in digitalizacija spremljanja telesne pripravljenosti športnikov, ki so vključeni v programe kakovostnega športa.

– Financiranje usposabljanja in stalnega strokovnega razvoja strokovnih delavcev, ki so vključeni v programe kakovostnega športa.

3.1.6 Vrhunski šport

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 10, 11, 12, 13, 17, 18, 19, 20, 22 in 23 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji	– Povečati število vrhunskih športnikov. – Povečati število športnih panog v rednem programu olimpijskih iger, ki imajo športnike s kategorizacijo vrhunskega športnika.
Kazalniki	– Število vrhunskih športnikov. – Število športnih panog s kategoriziranimi vrhunskimi športniki.

Ukrepi:

– Povečanje konkurenčnosti programov vrhunskega športa.

– Spodbude za vrhunske športnike in njihove trenerje.

– Finančna podpora programom vrhunskega športa na nacionalni in lokalni ravni.

– Strokovna podpora vrhunskim športnikom.

– Sofinanciranje stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev, ki so vključeni v programe vrhunskega športa.

– Ustanavljanje nacionalnih panožnih športnih centrov z ustreznimi prostorskimi, kadrovskimi, izobraževalnimi in bivalnimi pogoji za vrhunske športnike na nacionalni ravni v mladinskih in članskih konkurencah.

3.1.7 Šport invalidov

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22 in 23 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Povečati delež invalidov, vključenih v programe športa invalidov, za 30 %.

– Povečati delež registriranih in kategoriziranih športnikov invalidov za 50 %.

– Izboljšati povezave med športnimi in invalidskimi društvi, ki izvajajo programe za invalide.

– Razvoj nacionalnih panožnih športnih zvez v smeri vključevanja parašporta v svoj sistem.

– Zagotoviti sistemsko spremljanje telesnih zmogljivosti oseb s statusom invalida.

– Izboljšati telesno zmogljivost oseb s statusom invalida.

Kazalniki

– Število oseb s statusom invalida, ki so vključene v redne strokovno vodene programe.

– Število programov.

– Število registriranih športnikov invalidov.

– Delež in število kategoriziranih športnikov invalidov.

– Število vrhunskih parašportnikov.

– Število športnih panog, ki imajo registrirane ali kategorizirane športnike invalide.

– Število nacionalnih panožnih športnih zvez, ki imajo sistemsko vključen parašport v svoja društva.

– Število izobraženih in usposobljenih strokovnih delavcev na področju športa invalidov.

– Število opravljenih meritev telesnih zmogljivosti oseb s statusom invalida.

Ukrepi:

– Spodbuditi razvoj športa invalidov na lokalni, državni in mednarodni ravni.

– Izboljšati povezovanje športnih in invalidskih društev na lokalni ravni.

– Zagotoviti dvig konkurenčnosti vrhunskega športa invalidov.

– Zagotavljati statusne pravice vrhunskih športnikov invalidov.

– Povečati število izobraženih in usposobljenih strokovnih delavcev na področju športa invalidov.

– Zagotoviti redno merjenje telesnih zmogljivosti oseb s statusom invalida.

3.1.8 Športna rekreacija

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Povečati delež redno športno in telesno dejavnih odraslih.

– Povečati delež odraslih, vključenih v redne celoletne strokovno vodene športne programe.

– Povečati število strokovno vodenih programov športne rekreacije na nacionalni in lokalni ravni.

– Povezati zdravstveni sistem s ponudniki rednih programov športne rekreacije za ohranjanje zdravega načina življenja.

– Zagotoviti sistemsko spremljanje telesnih zmogljivosti odrasle populacije.

– Izboljšati telesno zmogljivost odraslih.

Kazalniki

– Delež športno in telesno dejavnih odraslih, vključenih v celoletne strokovno vodene programe športne rekreacije.

– Število programov športne rekreacije na lokalni in nacionalni ravni.

– Število strokovnih delavcev v strokovno vodenih programih športne rekreacije.

– Število udeležencev usposabljanj in stalnih strokovnih izpopolnjevanj na področju športne rekreacije.

– Število vzpostavljenih povezav med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni zdravstveni ravni in izvajalci programov športne rekreacije.

Ukrepi:

– Poenotiti metodologijo spremljanja redno športno in telesno dejavnih odraslih.

– Povečanje dostopnosti do redno organiziranih, celoletnih² in strokovno vodenih programov športne rekreacije.

² V skladu z vsakokrat veljavnimi priporočili oziroma smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organisation) o telesni dejavnosti in preprečevanju sedentarnega načina življenja.

– Spodbujanje udejstvovanja v celoletnih strokovno vodenih programih športne rekreacije.

– Spodbujanje različnih oblik športne vadbe in telesne dejavnosti v naravi in na zunanjih športnih površinah.

– Spodbujanje različnih oblik telesne dejavnosti v delovnem okolju.

– Spodbujanje delodajalcev, da svojim zaposlenim omogočijo ustrezno redno športno vadbo in telesno dejavnost izven delovnega časa.

– Vzpostavitev sistema spremljanja telesne zmogljivosti odraslih.

– Financiranje usposabljanja in omogočanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev na področju športne rekreacije.

– Povečanje financiranja rednih strokovno vodenih programov športne rekreacije v lokalnih skupnostih in na nacionalni ravni.

– Nadaljnji razvoj in nadgradnja sodelovanja športa in zdravstva.

– Okrepitev medsektorskega sodelovanja na področju spodbujanja zdravega življenjskega sloga.

– Povezovanje delodajalcev in izvajalcev športnih programov v lokalnem okolju.

– Priprava in izvedba nacionalne kampanje za spodbujanje športne dejavnosti odraslih.

– Ozaveščati delodajalce o pomembnosti zagotavljanja aktivnih odmorov med delovnim procesom ter ustrezne redne športne vadbe izven delovnega časa.

3.1.9 Šport starejših

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 5, 6, 14, 15, 16, 17, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Povečati delež telesno dejavnih starejših v strokovno vodenih športnih programih.

– Povečati število strokovno vodenih programov športa starejših v lokalnem okolju.

– Povečati število izobraženih in usposobljenih strokovnih delavcev na področju športa starejših.

– Povezati zdravstveni sistem s ponudniki rednih, strokovno vodenih programov za ohranjanje zdravja starejših.

– Zagotoviti sistemsko spremljanje telesne sestave in telesnih zmogljivosti populacije starejših.

Kazalniki

– Število starejših, vključenih v celoletne strokovno vodene programe športa starejših.

– Število izobraženih in število usposobljenih strokovnih delavcev na področju športa starejših.

– Število strokovno vodenih programov športa starejših v lokalnih skupnostih.

– Število domov starejših in dnevnih centrov, ki izvajajo programe športa starejših.

– Število občin, v katerih je vzpostavljena povezava, in število povezav med izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni zdravstveni ravni in ponudniki programov športa starejših.

– Število izvedenih meritev sestave telesa in telesnih zmogljivosti populacije starejših.

Ukrepi:

– V domovih starejših občanov in dnevnih centrih vzpostaviti redne programe vadbe.

– Sofinanciranje usposabljanja in stalnega izpopolnjevanja strokovnih kadrov na področju športa starejših.

– Vzpostavitev sodelovanja med ministrstvi, pristojnimi za zdravstvo, socialo in šport, na področju športa starejših.

– Vzpostaviti sistem spremljanja telesne zmogljivosti starejših.

– Priprava in izvedba nacionalne kampanje za spodbujanje telesne dejavnosti starejših.

3.2 ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI

Republika Slovenija bo do leta 2035 zagotovila optimalno športno infrastrukturo, ki bo omogočala doseganje strateških programskih ciljev športa. S stalnim razvojem športne infrastrukture omogočamo izvajanje vseh ključnih ciljev ter programov športnega udejstvovanja celotne populacije, v vseh pojavnih oblikah športa.

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 5, 7, 10, 11, 12, 13, 17, 20 in 22 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Zagotoviti vzdrževano, varno, sodobno, podnebno odporno in učinkovito upravljano športno infrastrukturo, ki bo omogočala doseganje strateških programskih ciljev.

– Sprejeti normative za izgradnjo nove športne infrastrukture kot pogoj za sofinanciranje iz javnih virov.

Kazalniki

– Površina pokritih in nepokritih športnih površin na prebivalca in zasedenost.

– Površina pokritih in nepokritih javnih vadbenih površin glede na možnost njihove souporabe za več panog glede na potrebe športnih programov.

– Površina zasebnih športnih površin, vključenih v mrežo športnih objektov, ki uresničujejo javni interes športa.

– Število športnih objektov z urejenim dostopom za gibalno ovirane (na ravni uporabnika in obiskovalca).

– Delež zasedenosti šolskih športnih objektov za izvajanje letnega programa športa.

– Dolžina in površina športne infrastrukture za šport v naravi.

Ukrepi:

– Sprejeti mrežo javnih športnih objektov in površin za šport v naravi na državni in lokalni ravni.

– Določitev strateško pomembnih športnih objektov in sistema njihovega sofinanciranja na nacionalni in lokalni ravni.

– Odpraviti obstoječa nesorazmerja v razpoložljivosti športne infrastrukture glede na potrebe športnih programov.

– Uvedba metodologije izračunavanja izkoriščenosti športne infrastrukture.

– Proučitev možnosti vključevanja zasebnih športnih objektov v mrežo športnih objektov za uresničevanje javnega interesa na področju športa.

– Vzpostavitev ustrezno porazdeljene mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi na državni in lokalni ravni glede na potrebe športnih programov.

– Sodelovanje med investitorji v športno infrastrukturo in nacionalnimi panožnimi ter lokalnimi športnimi zvezami.

– Zagotovitev prednostne uporabe vse javne in javno-zasebne športne infrastrukture po prednostnih kriterijih iz 71. člena ZŠpo-1.

– Uvedba standardov in normativov za upravljanje javne športne infrastrukture.

– V razvidu javnih športnih objektov in površin za šport v naravi zagotoviti vse podatke o javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, vključno z dostopnostjo z javnim potniškim prometom, peš ali s kolesom.

3.3 RAZVOJNE, STROKOVNE IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU

Razvojne dejavnosti predstavljajo podporo vsem drugim dejavnostim v športu. Gre za strokovne naloge, ki se medsebojno prepletajo. Njihov namen je zagotoviti možnosti in standarde za izvajanje športnih programov.

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 3, 5, 6, 10, 11, 12 in 13 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

3.3.1 Šport v vzgojno-izobraževalnem sistemu

Gibanje je ena od osnov zdravja. Področje je opredeljeno kot podporni sistem športnim programom, čeprav samo ne sodi med športne programe, ki jih določa ZŠpo-1.

V slovenskih vrtcih se področje, ki je del kurikuluma za vrtce, imenuje gibanje; v celotnem vzgojno-izobraževalnem sistemu pa imajo učenci in dijaki obvezen predmet šport oziroma športna vzgoja v različnem obsegu tedenskih ur (1 do 3 šolske ure). Na prvih dveh stopnjah bolonjskega študija so predmeti z različnimi poimenovanji, ki vključujejo športne vsebine, vključeni le v nekatere študijske programe kot izbirni predmeti. Šolski predmet šport oziroma športna vzgoja (v nadaljnjem besedilu: predmet šport) predstavlja edino redno športno dejavnost za celotno populacijo otrok (od 6. do 15. leta) ter za velik delež mladine. Obseg in kakovost predmeta šport je izjemnega pomena za zdrav razvoj, oblikovanje zdravega življenjskega sloga in ustrezno socializacijo otrok in mladine. Strateški cilji morajo biti usmerjeni v zagotavljanje ustrezne količine vadbe za vse otroke in mladino ter izboljšanje njene kakovosti, v skladu z vsakokrat veljavnimi priporočili oziroma smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (World Health Organisation) o telesni dejavnosti in preprečevanju sedentarnega načina življenja (v nadaljnjem besedilu: smernice WHO).

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 4, 6 in 9 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateška cilja

– S kakovostno in redno športno vzgojo malčkov, učencev in dijakov oblikovati trajne navade za redno ukvarjanje s športom in privzemanje zdravega življenjskega sloga.

– Letno spremljanje telesnega in gibalnega razvoja šolajočih se otrok in mladine (v okviru Športnovzgojnega kartona)

Kazalniki

– Število minut obvezne športne vzgoje na posameznih ravneh vzgoje in izobraževanja.

– Število obveznih in neobveznih predmetov s področja športa in njihov obseg.

– Število programov za izpopolnjevanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za pridobitev kompetenc s področja športa in gibanja.

– Število oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah sofinanciranih s strani države.

– Spremembe indeksa telesne zmogljivosti in gibalne učinkovitosti otrok in mladine.

Ukrepi:

– Povečati število obveznih ur predmeta šport.

– Zagotoviti 45 minut dnevno obvezne športno-gibalne dejavnosti na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja.

– Povečati ponudbo izbirnih vsebin športne vzgoje.

– Spodbujati in financirati dodatne vključitve športnih pedagogov v 1. in 2. vzgojno izobraževalno obdobje osnovne šole.

– Povečati število oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih šolah.

– Sistemsko spremljati gibalni razvoj ter druge kazalnike gibalne kompetentnosti na celotni populaciji osnovnošolcev in srednješolcev.

– Izvajati dodatno podporo za učence, ki imajo gibalni primanjkljaj.

– Zagotoviti stalno strokovno izpopolnjevanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za pridobitev kompetenc s področja športa in gibanja.

3.3.2 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu

Kakovostni strokovni in izobraženi kadri v športu so pomemben dejavnik razvoja in uspešnosti na področju izvajanja športnih programov.

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 2, 3, 4, 5, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14 in 17 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Dvig kakovosti usposabljanja kadrov v športu.

– Povečati število aktivnih strokovnih delavcev v športu.

– Povečati število zaposlenih strokovnih delavcev v nacionalnih panožnih in občinskih športnih šolah.

– Povečati število občin, ki sofinancirajo občinske panožne športne šole.

– Doseči stalno izpopolnjevanje vseh strokovno izobraženih, ki delujejo v slovenskem športu.

– Dvigniti raven strokovnega znanja delavcev v športu (izpopolnjevanja, licenciranja).

Kazalniki

– Število izobraženih strokovnih delavcev v športu, vpisanih v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu.

– Število usposobljenih strokovnih delavcev v športu, vpisanih v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu.

– Število strokovnega kadra v programih licenciranja v športu.

– Število strokovnega kadra v programih izpopolnjevanja v športu.

– Število programov strokovnega usposabljanja v športu.

– Število programov izobraževanja na področju športa.

– Število nacionalnih panožnih športnih zvez s programi licenciranja.

Ukrepi:

– Redna evalvacija obstoječih programov usposabljanja.

– Obvezno redno izpopolnjevanje izobraženega in usposobljenega kadra za delo na področju športa.

– Sofinanciranje strokovnih usposabljanj, izpopolnjevanj in licenciranj strokovnih kadrov v športu.

3.3.3 Statusne pravice športnikov, trenerjev in strokovna podpora programom

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 5, 10, 11, 12, 13, 17, 18, 19 in 20 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

3.3.3.1 Dvojna kariera

V skladu z usmeritvami Evropske unije³ je potreben sistematičen pristop k izzivom, ki jih obremenitve športnega udejstvovanja ovirajo pri izobraževanju oziroma pri vstopu na trg dela in aktivnostih na trgu dela. Glavni izzivi so skrb za razvoj mladih športnikov v obdobju zgodnje specializacije, v izobraževanju in usposabljanju, ravnovesje med športnimi in izobraževalnimi obveznostmi ter kasneje ravnovesje med športnimi obveznostmi in zaposlitvijo. Pomembna je tudi skrb v obdobju po končani športni karieri športnika, ko vstopa na trg dela, vključno za športnike, ki športno kariero zaključijo prej, kot je bilo načrtovano.

³ EU Guidelines on Dual Careers of Athletes (2013). Luxembourg. Publications Office at the European Union.

3.3.3.2 Izobraževanje športnikov

Športnikom je potrebno ob športnem udejstvovanju omogočiti uspešno izobraževanje, pri čemer mora biti športnikom na voljo sistemska podpora. S spodbujevalnimi ukrepi, kot so status športnika, športni oddelki, šolski športni koordinatorji, štipendiranje, z inovativnimi pristopi pri procesu izobraževanja ter sistemskimi rešitvami na zakonodajnem področju država skrbi za vse šolajoče se športnike.

Strateški cilji

– Učinkovit sistem prilagajanja šolskih oziroma študijskih obveznosti športnim obveznostim.

– Enaka sistemska podpora športnikom v vseh programih usposabljanja.

– Vzpostavljen celovit, pregleden in dostopen sistem ukrepov za razvoj dvojne kariere športnikov.

Kazalniki

– Število športnih oddelkov na gimnazijah.

– Število športnikov, ki prejemajo štipendije na podlagi športnega rezultata.

– Število učencev s statusom perspektivnega ali vrhunskega športnika v skladu s predpisi o osnovni šoli.

– Število dijakov s statusom perspektivnega ali vrhunskega športnika v skladu s predpisi o prilagoditvah šolskih obveznosti.

– Delež dijakov s statusom perspektivnega ali vrhunskega športnika po srednješolskih programih.

– Število študentov s statusom športnika v skladu z univerzitetnimi pravili.

Ukrepi:

– Povečati nabor različnih spodbud za učence, dijake in študente športnike.

– Poenotenje pravil o prilagoditvah šolskih obveznosti na nacionalni ravni v osnovnih in srednjih šolah.

– Poenotenje terminoloških opredelitev izrazov »vrhunski« in »perspektivni« športnik v predpisih s področja športa in izobraževanja.

– Vzpostavitev modela ustrezne podpore športnikom v vseh srednješolskih programih.

– Spodbujanje različnih sistemov štipendiranja.

– Spodbujanje prilagajanja športnih in študijskih obveznosti za študente na univerzah.

– Sistemska ureditev podaljšanja statusa.

3.3.3.3 Zaposlovanje športnikov in strokovnih delavcev

Zaposlovanje športnikov in strokovnih delavcev v javnem sektorju prispeva k ustrezni socialni in ekonomski varnosti vrhunskih športnikov in trenerjev. Vzpostaviti je potrebno tudi sistem za svetovanje in podporo športnikom pri kariernem načrtovanju, usklajevanju športnih in delovnih obveznosti ter prehajanju v obdobje po športni karieri.

Strateški cilji	– Učinkovit sistem zaposlovanja športnikov in strokovnih delavcev v javnem sektorju, ki jim omogoča dolgoročno socialno in ekonomsko varnost (uveljavljanje usmeritev Evropske unije⁴, ki se nanašajo na dvojno kariero športnikov). – Spodbujanje zaposlovanja športnikov v zasebnem sektorju.
Kazalniki	– Število zaposlenih vrhunskih športnikov v javnem sektorju. – Število zaposlenih strokovnih delavcev javnem sektorju. – Število zaposlenih športnikov in strokovnih delavcev v zasebnem sektorju. – Število uveljavljenih dejavnosti iz usmeritev Evropske unije, ki se nanašajo na dvojno kariero športnikov.

⁴ EU Guidelines on Dual Careers of Athletes (2013). Luxembourg. Publications Office at the European Union. (dostopno na: https://ec.europa.eu/assets/eac/sport/library/documents/dual-career-guidelines-final_en.pdf).

Ukrepi:

– Povečanje števila zaposlenih vrhunskih športnikov in trenerjev v javnem sektorju.

– Vzpodbude zasebnemu sektorju za zaposlovanje vrhunskih športnikov.

– Vzpostavitev sistema opravljanja pripravništva ali prakse v času ali po zaključku športne kariere.

3.3.3.4 Zdravstveno varstvo športnikov

Pravica športnikov do preventivnega zdravstvenega varstva je normativno urejena v ZŠpo-1 in s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje. Cilj zdravstvenega varstva športnikov je čim boljše zdravje športnika z namenom zagotovitve varne vadbe in čim hitrejše obravnave v primeru izkazanih potreb.

Strateški cilji

– Učinkovit sistem zagotavljanja pravic športnika, povezanih z zdravstvenim varstvom in zdravstvenim zavarovanjem.

– Vzpostavitev sistema za skrb za duševno zdravje športnikov.

Kazalniki

– Število zdravstvenih timov, ki izvajajo preventivne zdravstvene preglede športnikov.

– Število realiziranih preventivnih pregledov kategoriziranih in registriranih športnikov do 26. leta starosti na letni ravni.

– Delež registriranih športnikov, ki so opravili preventivni zdravstveni pregled na letni ravni (razmerje med številom opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledov pri registriranih športnikih in številom registriranih športnikov na letni ravni).

– Število nadstandardnih zdravstvenih zavarovanj za vrhunske športnike in obseg sredstev namenjenih za ta namen.

– Število izobraževanj na področju duševnega zdravja športnikov.

Ukrepi:

– Optimizacija mreže izvajalcev zdravstvene podpore športnikom.

– Izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov za športnike.

– Analiza stanja in razvoj načinov spremljanja duševnega zdravja športnikov ter izvajanje izobraževanj.

– Sofinanciranje nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja vrhunskih športnikov.

– Izboljšati povezavo in koordinacijo med zdravstvenim sistemom in strokovnim delom v športu.

– Izvedba kampanje o pomembnosti preventivnih pregledov za zdravje športnikov.

3.3.3.5 Spremljanje pripravljenosti športnikov, svetovanje o športni vadbi in strokovna podpora programom

Ugotavljanje in spremljanje pripravljenosti športnikov predstavlja osnovo strokovnega dela v športu.

Strateški cilj	– Nadgradnja sistema strokovne podpore športnikom pri procesu vadbe.
Kazalniki	– Število spremljanih športnikov po športnih panogah. – Število spremljanih športnikov, mlajših od 21 let, po športnih panogah. – Število spremljanih športnikov po rehabilitaciji. – Število športnih panog v rednem programu Olimpijskih iger, vključenih v sistem spremljanja. – Število na novo uvedenih ali prenovljenih diagnostičnih postopkov.

Ukrepi:

– Načrt spremljanja pripravljenosti športnikov.

– Razvoj diagnostike v športu.

3.3.4 Založništvo v športu

Založništvo v športu obsega sofinanciranje periodične in monografske literature ter promocijskih publikacij, ki podpirajo kakovost dela v športu in prispevajo k razumevanju športa in njegovih učinkov.

Strateška cilja	– Povečanje obsega novoizdane športne poljudne, strokovne in znanstvene literature. – Promocija kakovostne športne literature (poljudne in leposlovne) za otroke in mladino v strokovni in širši javnosti.
Kazalniki	– Izdana športna literatura, sofinancirana s strani države in lokalnih skupnosti. – Število izvedenih promocij kakovostne športne literature (poljudne in leposlovne) za otroke in mladino v strokovni in širši javnosti.

Ukrepi:

– Povečati obseg financiranja.

– Povečati količino izdane športne literature.

– Povečati promocijo kakovostne športne literature za otroke in mladino.

3.3.5 Znanstveno-raziskovalna dejavnost v športu

Namen znanstveno raziskovalne dejavnosti v športu je prek temeljnih in aplikativnih raziskav pridobivati znanja o kineziologiji ter prek uporabnih in razvojnih raziskav prenašati raziskovalne izsledke v športno prakso ter podporo oblikovanju politik na področju športa.

Strateški cilj	– Povečanje obsega aplikativnih raziskav na področju športa.
Kazalniki	– Število aplikativnih raziskav v športnih panogah. – Število ciljno raziskovalnih programov. – Obseg javnih sredstev za raziskovalne projekte v športu in kineziologiji. – Število javno sofinanciranih raziskovalnih projektov v športu in kineziologiji.

Ukrepi:

– Opredelitev ciljno-raziskovalnega programa za vse pojavne oblike športa.

– Spodbujanje nacionalnih panožnih športnih zvez za pripravo raziskovalnih projektov z raziskovalnimi ustanovami in povečanje obsega aplikativnih raziskav na področju športnih panog.

3.3.6 Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa

Digitalizacija je pomembna na nivoju promocije in udejstvovanja v športu ter na nivoju organiziranosti športa in podpornih mehanizmov v športu.

Strateški cilj	– S pomočjo digitalizacije povečati učinkovito pridobivanje, spremljanje, analiziranje in posredovanje informacij v podporo ugotavljanju stanja in odločanju na področju športa.
Kazalniki	– Število informacijsko-komunikacijsko podprtih področij letnega programa športa na državni in lokalni ravni.

Ukrepi:

– Uvedba centralne informacijske podpore športu.

– Vzpostavitev sistema spremljanja izvajanja in realizacije nacionalnega programa športa ter letnih programov športa.

– Digitalizacija postopkov pridobivanja javnih sredstev na področju športa in nadzora.

– Odprava administrativnih ovir na področju športa.

– Digitalizacija evidenc na področju športa.

3.4 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU

Načela delovanja in organiziranosti športa v Republiki Sloveniji temeljijo na Evropskem modelu športa⁵, ki izpostavlja evropske vrednote, preprečuje pretirano komercializacijo in sloni na načelih solidarnosti, vključevanja in pravičnosti. Zagovarja piramidno strukturo organiziranosti športa, strukturiranost na nacionalni osnovi, eno zvezo za posamezno športno panogo ali lokalno skupnost, poudarja solidarnost do nižjih ravni športa in odprtost tekmovanj.

⁵ Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o ključnih značilnostih evropskega modela športa 2021/C 501/01 (UL C, št. 501 z dne 31. 12. 2021, str. 1).

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 1, 3, 5, 10, 11, 12, 13, 17, 20, 21 in 23 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

3.4.1 Delovanje izvajalcev športnih programov

Delovanje izvajalcev letnih programov športa skladno z ZŠpo-1 na državni in lokalni ravni je v javnem interesu, zato država in lokalne skupnosti njihovo delovanje spodbujajo in materialno podpirajo.

Strateški cilji

– Dvig organizacijske učinkovitosti izvajalcev športnih programov.

– Povečati delež športnih organizacij z redno zaposlenim in kompetentnim strokovnim kadrom.

– Povečati obseg sredstev, namenjenih delovanju športnih organizacij.

Kazalniki

– Število pravnih subjektov, ki izvajajo športno dejavnost.

– Število izvajalcev letnega programa športa na nacionalni in lokalni ravni.

– Število članov športnih društev.

– Število javnih zavodov za šport na lokalni ravni in število lokalnih športnih zvez.

– Število regijskih pisarn OKS-ZŠZ.

– Število športnih zvez z zaposlenim strokovnim kadrom.

– Obseg javnih sredstev za delovanje športnih društev in zvez na lokalni ravni.

– Obseg javnih sredstev za delovanje zavodov, povezanih s športom na lokalni in nacionalni ravni.

– Obseg javnih sredstev za delovanje OKS-ZŠZ, Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja, nacionalnih panožnih športnih zvez in nacionalnih športnih zvez.

– Obseg javnih sredstev za delovanje zamejskih športnih zvez.

– Krepitev kompetenc organizacijskih struktur športnih organizacij.

– Število izvedenih programov in udeležencev programov za krepitev kompetenc organizacijskih struktur športnih organizacij.

Ukrepi:

– Povečati sredstva za sofinanciranje delovanja izvajalcev letnega programa športa na državni in lokalni ravni.

– Spodbuditi športne organizacije k pridobitvi statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju športa.

– Okrepiti vlogo lokalnih športnih zvez na področju priprave in izvedbe letnega programa športa na lokalni ravni, povečati profesionalizacijo lokalnih športnih zvez.

– Zakonsko opredeliti redno krepitev kompetenc strokovnega kadra na področju upravljanja športnih organizacij (uvedba obveznega licenciranja strokovnih delavcev in organizacijsko-vodstvenih struktur).

– Zagotoviti sistemsko financiranje in okrepiti vlogo regijskih pisarn OKS-ZŠZ.

– Delovanje regijskih pisarn OKS-ZŠZ povezati z regijskimi razvojnimi agencijami in drugimi regijskimi organizacijami (koordinatorji) na področju športa in zdravja.

3.4.2 Prostovoljstvo v športu

Prostovoljstvo, ki ga opredeljuje področni zakon, je pomemben dejavnik delovanja slovenskega športa, predvsem na področjih izvajanja športnih programov, delovanja izvajalcev letnih programov športa ter organizacije športnih prireditev. Spodbujanje prostovoljstva krepi vključenost športa v družbene sisteme, pripomore k ozaveščanju o pomenu športa za posameznika in družbo ter pomembno prispeva k finančni vzdržnosti izvajanja programov, delovanja izvajalcev ter organizacije športnih prireditev.

Strateški cilji	– Udejanjanje določb zakona, ki ureja prostovoljstvo, na področju športa. – Povečati delež športnih organizacij, vpisanih v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. – Sistemsko evidentiranje prostovoljskega dela v športu z vzpostavitvijo nacionalne baze. – Usposabljanje prostovoljcev za posamezne organizacijske in strokovne naloge.
Kazalniki	– Število prostovoljskih ur na področju športa. – Število izvajalcev športnih programov, vpisanih v vpisnik prostovoljskih organizacij. – Število usposabljanj za prostovoljce na področju športa. – Število prostovoljcev v nacionalni bazi.

Ukrepi:

– Krepiti prostovoljstvo kot vrednoto.

– Nacionalna kampanja za vpis izvajalcev športa (nevladnih organizacij) v vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.

– Spodbujanje vključevanja in priznavanja prostovoljstva v športnih organizacijah.

– Razvoj orodja za vzpostavitev nacionalne baze prostovoljcev v športu in evidentiranja opravljenih ur prostovoljskega dela v športu.

3.5 ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 2, 4, 10, 11, 12, 13 in 22 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

3.5.1 Športne prireditve

Športne prireditve so osrednji organizacijski dogodki športa, ki vplivajo na promocijo in razvoj športa, okolja, družbe, turizma in gospodarstva.

Strateški cilji

– Vzpostavitev sistema organiziranja in sofinanciranja mednarodnih športnih prireditev.

– Trajnostno organiziranje športnih prireditev, vključno z vidikom trajnostnega prihoda nanje.

– Promocija države skozi športne prireditve.

– Z organizacijo športno promocijskih prireditev spodbujati otroke in mladino k aktivnemu preživljanju prostega časa in prevzemanju zdravega življenjskega sloga.

Kazalniki

– Število izvedenih mednarodnih športnih prireditev.

– Meritev učinka športnih prireditev.

Ukrepi:

– Spodbujanje organizacije mednarodnih športnih prireditev.

– Priprava metodologije za izračun učinkov organizacije športnih prireditev in priprava meril za odločanje o njihovi organizaciji in morebitnem sofinanciranju.

– Posodobitev normativne ureditve postopka za kandidiranje in organiziranje športnih prireditev.

– Spodbujanje vključevanja dodatne turistične ponudbe in lokalnih vsebin kot dodatnega programa na športnih prireditvah.

– Priprava metodologije spremljanja načina prihoda na športne prireditve.

– Povečati ponudbo za udeležence brezplačnih športno promocijskih prireditev za otroke in mladino z različnimi oblikami gibalnih dejavnosti in športnih iger na nacionalni in lokalni ravni.

3.5.2 Športni turizem

Vizija Strategije slovenskega turizma 2022–2028⁶ temelji na trajnostnem razvoju in prispevku športnega turizma k družbeni blaginji ter ugledu Republike Slovenije v svetu. Sem sodijo različna potovanja in aktivnosti ali doživetja domačih in tujih turistov na področju športa. To vključuje športne aktivnosti v naravi, obisk športnih prireditev in udeležbo na pripravah.

⁶ Strategija slovenskega turizma, sprejeta na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18); dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGTS/Dokumenti/DTUR/Nova-strategija-2022-2028/Strategija-slovenskega-turizma-2022-2028-dokument.pdf.

Strateški cilji	– Povečati obseg in kakovost športnega turizma. – Povečati obseg kongresnega turizma na področju športa. – Povečati prepoznavnost Republike Slovenije kot turistično-športne destinacije.
Kazalniki	– Število opravljenih storitev na področju športnega turizma in višina prihodkov izvajalcev turističnih storitev. – Število uporabnikov storitev »športnih turistov«.

Ukrepi:

– Izvajanje ukrepov Strategije slovenskega turizma 2022–2028 na področju športa.

– Povezovanje, sodelovanje in finančna soudeležba turističnih destinacij in lokalnih skupnosti na področju športne infrastrukture.

– Vzajemno načrtovanje športne in turistične infrastrukture v turističnih destinacijah in lokalnih okoljih.

3.5.3 Javno obveščanje in promocija športa

Mediji so zaradi svojega vpliva na šport ključni element komuniciranja. S kampanjami za spodbujanje ključnih področij v športu ciljno podpiramo prepoznavnost in razvoj.

Strateški cilji	– Povečati obseg in doseg vsebin športa otrok in mladine ter športne rekreacije. – Povečati obseg promocijskih aktivnosti na področju ozaveščanja zdravega in aktivnega življenjskega sloga.
Kazalniki	– Število oddaj za spodbujanje različnih pojavnih oblik športa. – Število promocijskih aktivnosti na področju zdravega in aktivnega življenjskega sloga.

Ukrepi:

– Določanje strateško pomembnih medijskih vsebin na področju športa in po potrebi njihovo normativno urejanje.

– Nacionalna kampanja za ozaveščanje o pomenu športa, športnega udejstvovanja in spodbujanje rednega ukvarjanja s športom.

– Okrepitev sodelovanja med ministrstvi, pristojnimi za zdravstvo, socialo, kulturo in šport, na področju zdravega in aktivnega življenjskega sloga.

3.5.4 Športna dediščina in nacionalni muzej športa

Poslanstvo muzeja je ohranjanje snovne in nesnovne športne dediščine z zbiranjem in proučevanjem, osveščanje o športni dediščini in posredovanje vedenja o razvoju in vlogi športa med Slovenci.

Strateški cilji	– Organizirano zbiranje, dokumentiranje, hramba in promocija športne dediščine.
Kazalniki	– Število enot po muzejskih standardih dokumentiranega in hranjenega gradiva. – Število projektov in programov, namenjenih ohranjanju, predstavitvi in uveljavljanju slovenske športne dediščine, vključno z mednarodnimi projekti.

Ukrepi:

– Zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje nacionalnega muzeja športa.

– Zasnova in postavitev razstave o razvoju športa na Slovenskem.

– Podpora domačim in mednarodnim projektom in programom ohranjanja, predstavljanja in uveljavljanja slovenske premične, nepremične in nesnovne športne dediščine.

3.6 DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU

Pomembni elementi sodobnega športa so športno obnašanje, varno okolje za ukvarjanje s športom vseh udeležencev, integriteta, standardi dobrega upravljanja ter trajnostne smernice.

Področje se nanaša na uresničevanje ciljev št. 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 in 19 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

3.6.1 Varovanje pravic športnikov in strokovnih delavcev v športu ter športno obnašanje

Zaščita športnikov in strokovnih delavcev v športu predstavlja niz standardov in zagotovil, da bo športno okolje varno za vse udeležence. Športnike zaščitimo tako, da jasno opredelimo vedenja in odnose, ki zmanjšujejo varnost v športu in ponudimo zaščito ogroženemu udeležencu, potem pa vzpostavimo mehanizme, ki pomagajo preprečevati takšna vedenja in zmanjšajo verjetnost, da bi kdorkoli športniku škodil.

V skladu z ZŠpo-1 varuh športnikovih pravic skrbi za pravice športnikov in strokovnih delavcev v športu, obravnava pritožbe, pripombe, predloge in pobude športnikov, strokovnih delavcev v športu, izvajalcev športnih programov, državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Na njih lahko naslavlja tudi priporočila ali pobude za izboljšanje področja. O svojem delu in stanju na področju športa letno poroča Vladi Republike Slovenije in o svojih ugotovitvah letno seznanja OKS-ZŠZ ter obvešča javnost. Lahko objavlja primere dobrih in slabih praks v športu.

Športno obnašanje pomeni iskanje tekmovalne prednosti v športu, skladno s pravili igre, brez namerne povzročitve poškodbe oziroma nadlegovanja ali uporabe nedovoljenih snovi in metod, spoštljiv odnos do drugih udeležencev športnega tekmovanja in okolja, spoštovanje rezultata, cenjenje dosežka, spoštovanje drugačnosti ter krepitev drugih etičnih vrednot v športu.

Strateški cilji

– Vzpostavitev varnega okolja za ukvarjanje s športom.

– Dosledno varovanje pravic športnikov in strokovnih delavcev v športu.

– Ohraniti športno obnašanje kot najvišjo vrednoto pri športnem udejstvovanju.

– Preprečevanje vseh oblik zlorab in nasilja v športu.

Kazalniki

– Število izvedenih usposabljanj na področju varstva pravic udeležencev v športu.

– Število strokovnih delavcev, ki se udeležijo usposabljanj.

– Število obravnavanih primerov varuha športnikovih pravic.

– Število mediacij varuha športnikovih pravic.

– Število akcij ozaveščanja o delovanju varuha športnikovih pravic in varnem športnem okolju.

– Število primerov diskriminacije, nestrpnosti in nasilja v športu, nešportnega obnašanja na športnih prireditvah, prepoznanih s strani ambasadorja.

– Število primerov dobrega športnega obnašanja na športnih prireditvah.

– Število programov ozaveščanja in akcij o vrednotah športa.

– Število podeljenih priznanj za športno obnašanje slovenskim posameznikom in organizacijam s strani EFPM⁷ in CIFP⁸.

⁷ Evropsko gibanje za športno obnašanje - The European Fair Play Movement.

⁸ Mednarodni komite za športno obnašanje - The International Committee for Fair Play

Ukrepi:

– Ozaveščanje športnikov, strokovnih in organizacijskih delavcev v športu o pravicah športnikov in pristojnostih varuha športnikovih pravic.

– Vključitev vsebin o varnem okolju v športu v programe usposabljanja.

– Priprava mehanizmov in ukrepov za vzpostavitev varnega športnega okolja za udeležence športnih programov.

– Ozaveščanje o pomenu človekovih pravic na področju športa in priprava smernic za implementacijo.

– Priprava ukrepov za učinkovito varovanje pravic vseh udeležencev v športu.

– Organiziranje posvetov in programov ozaveščanja o zlorabah in nasilju v športu.

– Normativna ureditev varnosti na športnih prireditvah.

3.6.2 Preprečevanje dopinga v športu

Pristojna institucija za izvajanje programov preprečevanja uporabe prepovedanih snovi in postopkov v športu v Republiki Sloveniji je Slovenska antidoping organizacija (v nadaljnjem besedilu: SLOADO), ki je neodvisna protidopinška organizacija in deluje usklajeno s svetovnim programom boja proti dopingu. Namen SLOADO je zaščititi temeljno pravico športnikov, da trenirajo in tekmujejo v poštenem športu, da so primerno ozaveščeni in da so njihove pravice v vseh protidopinških postopkih spoštovane in upoštevane.

Strateški cilji

– Izpolnjevanje temeljnih obveznosti v skladu z Mednarodno konvencijo proti uporabi nedovoljenih snovi v športu⁹, Evropsko konvencijo proti dopingu v športu¹⁰ in vsakokrat veljavnim protidopinškim kodeksom Svetovne protidopinške organizacije¹¹.

– Zagotavljanje integritete športa z večjo osredotočenostjo na športnike in trenerje, spodbujanjem izvajanja protidopinškega programa na nacionalni ravni in aktivnim sodelovanjem na mednarodni ravni.

Kazalniki

– Izpolnjevanje obveznosti v skladu s konvencijama – sodelovanje v nadzorni skupini Sveta Evrope.

– Število vključenih športnikov, trenerjev in njihovih povratnih informacij v protidopinške programe.

– Število izvedenih testiranj na in izven tekmovanj.

– Število usposobljenih in akreditiranih oseb za odvzem vzorcev.

– Število opravljenih protidopinških e-izobraževanj.

– Število usposabljanj akreditiranih izobraževalnih timov.

– Število izvedenih preventivnih programov.

⁹ Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije proti uporabi nedovoljenih snovi v športu (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/07).

¹⁰ Dostopno na: http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/135/index.html.

¹¹ World Antidoping Agency (WADA).

Ukrepi:

– Izvajanje in spodbujanje nacionalnega protidopinškega programa v skladu z veljavnimi predpisi.

– Vključevanje športnikov, trenerjev in organizacijskih delavcev v športu v protidopinške programe.

– Načrtovanje in izvajanje učinkovitega programa testiranj, vključujoč zbiranje podatkov in preiskave, postopke upravljanja z rezultati, upravljanje terapevtskih izjem in zaščito zasebnosti in osebnih podatkov.

– Priprava in izvajanje preventivnih protidopinških programov v tekmovalnem in rekreativnem športu.

– Sofinanciranje komunikacije in odnosov z javnostjo na področju protidopinga in ozaveščanja.

– Zagotavljanje prevodov protidopinških pravil, izobraževanja in informacijske tehnologije v slovenski jezik.

– Proučitev možnosti v okviru javne razprave za ureditev področja boja proti dopingu v posebnem zakonu.

– Načrtovanje in izvajanje nacionalnega protidopinškega programa v skladu s protidopinškimi pravili.

3.6.3 Preprečevanje prirejanja športnih rezultatov

Igre na srečo so pomemben vir financiranja športa, vendar predstavljajo tudi tveganje za prirejanje športnih rezultatov. Zaradi tega je potrebno vzpostaviti učinkovite mehanizme za obvladovanje teh tveganj.

Strateški cilji	– Vzpostavitev učinkovitega sistema obvladovanja tveganj za šport, ki izhajajo iz prirejanja iger na srečo.
Kazalniki	– Število ugotovljenih prirejenih športnih rezultatov.

Ukrepi:

– Vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za prepoznavanje in obvladovanje prirejanja športnih rezultatov.

3.6.4 Zagotavljanje enakih možnosti v športu

Načelo enakosti se v športu konkretizira na več področjih, med drugim na področjih enakosti spolov, spoštovanja različnosti, dostopnosti do javnih finančnih in infrastrukturnih virov. Velja za eno od temeljnih načel dobrega upravljanja v nacionalnih in mednarodnih športnih organizacijah. Na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in Republike Slovenije si prizadevamo za zagotovitev vključujočega in nediskriminatornega športnega okolja, predvsem tudi na področju zagotavljanja enakih možnosti ne glede na spol, ki predstavlja eno od temeljnih načel dobrega upravljanja v evropskih in mednarodnih športnih organizacijah.

Načelo enakosti spolov se nanaša predvsem na šest tematskih področij za krepitev enakosti spolov v športu: sodelovanje, treniranje in sodniško delo, vodenje, družbeni in gospodarski vidiki športa, medijska pokritost in nasilje na podlagi spola. Država na tem področju predvsem skrbi za dvig ozaveščenosti v športu kot sicer avtonomnem sistemu.

Strateški cilji	– Dvig ravni zagotavljanja enakih možnosti v športu.
Kazalniki	– Število zaznanih primerov diskriminacije v športu na podlagi spola ali drugih značilnosti. – Število ukrepov s ciljem zagotavljanja enakih možnosti v športu.

Ukrepi:

– Kampanja za spodbujanje zagotavljanja enakih možnosti v športu.

– Razvijanje mentorskih pobud.

3.6.5 Reševanje sporov v športu

Alternativno reševanje sporov je uveljavljen način reševanja sporov v športu, ker se na tak način spori rešujejo hitreje, primerneje in za šport učinkoviteje, kot pred rednimi sodišči. V svetu poznamo različne institucionalne oblike ureditve alternativnega reševanja sporov. V primeru Republike Slovenije bi bilo potrebno v javni razpravi ugotoviti, kakšna ureditev bi bila primerna.

Strateški cilji	– Zaščita avtonomije športa in evropskega modela športa. – Učinkovit sistem reševanja sporov v športu.
Kazalniki	– Število sporov, rešenih z uporabo alternativnih načinov reševanja sporov. – Število ozaveščanj in izvedenih izobraževanj o pomenu alternativnega reševanja sporov v športu.

Ukrepi:

– Javna razprava o ustreznih načinih alternativnega reševanja sporov v športu.

– Izvedba posvetov in ozaveščanj o pomenu izvensodnega reševanja sporov za ohranjanje avtonomije športnih organizacij.

– Podpora avtonomni športni sferi pri oblikovanju splošne arbitražne klavzule.

3.6.6 Trajnostni razvoj športa

Uveljavljanje trajnostnega razvoja v športu se prepleta skozi različna področja NPŠ26–35. Zelo pomembno je povezovanje in usklajevanje trajnostnih vidikov športa (družbeni, okoljski, prometni in upravljavski) s tovrstnimi strategijami na drugih področjih. Pri tem je treba upoštevati nosilno sposobnost okolja in se izogibati nenadzorovani množičnosti obiska oziroma uporabe. Trajnostni razvoj športa se konkretizira na ravni različnih ukrepov na različnih področjih NPŠ26–35.

3.7 EVROPSKA IN MEDNARODNA RAZSEŽNOST ŠPORTA

Evropska razsežnost športa obsega sodelovanje na ravni EU preko institucij EU (npr. Evropska komisija, Svet ministrov EU in Evropski parlament), programov EU (npr. Erasmus+, Obzorje Evropa, kohezijska politika EU) ter v okviru Sveta Evrope.

Mednarodna razsežnost športa obsega sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu, na začasnem delu v tujini, sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi združenji ter strokovnjaki na področju športne stroke in znanosti v mednarodnem prostoru, mednarodnimi športnimi zvezami ter sodelovanje z drugimi vladnimi in nevladnimi mednarodnimi organizacijami (npr. Združeni narodi, UNESCO itd.).

Bilateralno sodelovanje na področju športa obsega sodelovanje Republike Slovenije s sosednjimi državami ter drugimi državami v EU in izven na podlagi podpisanih meddržavnih protokolov, kakor tudi sodelovanje nacionalnih športnih zvez z zvezami iz drugih držav.

Področje se nanaša na uresničevanje cilja št. 23 iz podpoglavja 1.1 Povzetek usmeritev NPŠ26–35.

Strateški cilji

– Ratifikacija in izvajanje bilateralnih, evropskih in mednarodnih sporazumov in konvencij na področju športa.

– Aktivno soustvarjanje politik in zakonodaje na ravni EU, pobud v okviru Sveta Evrope in Združenih narodov, vključno z UNESCO.

– Podpora in krepitev evropskega modela športa, tudi z udeležbo v postopkih pred Sodiščem EU.

– Razvoj in podpora športno-gospodarski diplomaciji.

– Povečanje podpore zamejskemu športu.

– Spodbujanje vključevanja načel trajnostnega razvoja in mednarodno priznanih trajnostnih okvirov v bilateralne, evropske in mednarodne sporazume ter projekte na področju športa.

Kazalniki

– Število bilateralnih sporazumov v športu (dogovori na državnem nivoju).

– Število slovenskih predstavnikov v vodstvenih strukturah evropskih in mednarodnih športnih zvez in organizacij ter mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenjih.

– Uresničevanje evropskega modela športa in zagotavljanje usklajenosti s cilji zelenega dogovora.

– Sodelovanje športa in gospodarske diplomacije.

– Število izvedenih dogodkov PLA, prijav projektov Erasmus+.

– Število zamejskih športnih društev, članov zamejskih športnih zvez.

Ukrepi:

– Podpora bilateralnemu, evropskemu in mednarodnemu sodelovanju v športu.

– Podpora zamejskim športnim zvezam.

– Spodbujanje uporabe smernic trajnostnega razvoja in mednarodno priznanih trajnostnih okvirov (npr. UNSCAF, Race to Zero, GRI, ISO 20121,..) v športnih politikah, projektih in dogodkih na bilateralni, evropski in mednarodni ravni, z upoštevanjem načel trajnostnega poročanja in sledenja okoljskim vplivom, skladno z evropskimi zahtevami (CSRD).

3.8 PODPORNI MEHANIZMI V ŠPORTU

3.8.1 Dobro upravljanje v športu

Dobro upravljanje v športu je pomembno, saj je povezano z učinkovitostjo, finančno stabilnostjo, družbeno odgovornostjo in dolgoročnim razvojem športnih organizacij. To povečuje njihovo sposobnost, da pozitivno vplivajo na šport in širšo družbo.

Strateški cilj	– Vpeljati načela dobrega in trajnostnega upravljanja športnih organizacij.
Kazalniki	– Posveti o načelih dobrega upravljanja v športu. – Število športnih delavcev z opravljenim usposabljanjem s področja dobrega in trajnostnega upravljanja v športu.

Ukrepi:

– Analiza stanja in implementacija standardov dobrega upravljanja športnih organizacij.

– Priprava smernic dobrega in trajnostnega upravljanja športnih organizacij.

– Vzpostavitev sistema standardov dobrega upravljanja športnih organizacij, ki izvajajo javna pooblastila na podlagi ZŠpo-1.

3.8.2 Spodbudno poslovno okolje za športne organizacije

Športne organizacije se soočajo z vse bolj kompleksnim poslovnim okoljem, zaradi česar je potrebno izvajalcem NPŠ26–35 zagotoviti spodbudno poslovno okolje za agilno delovanje.

Strateški cilji	– Zmanjšati obseg administrativnih ovir za športne organizacije. – Digitalizacija delovanja športnih organizacij. – Materialna stabilnost športnih organizacij.
Kazalniki	– Število odpravljenih ali zmanjšanih administrativnih ovir. – Prihodki športnih organizacij iz zasebnih virov. – Število zaposlenih športnih delavcev. – Število poklicnih športnikov.

Ukrepi:

– Digitalizacija na področju športa.

– Pregled, zmanjšanje ali odprava administrativnih ovir.

– Sistemsko spodbujanje zasebnega sektorja za vlaganja v slovenski šport.

3.8.3 Inšpekcija v športu

Za zagotavljanje kakovosti izvajanja NPŠ26–35 je pomemben tudi inšpekcijski nadzor. Inšpektorat, pristojen za šport, izvaja nadzor nad izvajanjem določb ZŠpo-1 in na njegovi podlagi izdanih predpisov glede uresničevanja javnega interesa v športu, športnih programov in izvajalcev, izvajanja strokovnega dela v športu, pravic športnikov, športnih objektov in površin za šport v naravi, namenske porabe javnih sredstev, športnih prireditev ter preprečevanja nasilja v športu in na športnih prireditvah. Nadzor nad obsegom in načinom prilagoditve šolskih obveznosti, v skladu s predpisi s področja vzgoje in izobraževanja, izvaja inšpektorat, pristojen za šolstvo.

Strateški cilji	– Povečati pregled nad vsebinskim in organizacijskim izvajanjem NPŠ26–35. – Kadrovska okrepitev inšpektorata, pristojnega za šport.
Kazalniki	– Število inšpekcijskih pregledov (rednih in izrednih). – Število prejetih pobud za izvedbo inšpekcijskega nadzora. – Število ugotovljenih nepravilnosti na področju normativne ureditve športa in izvajanja NPŠ26–35.

Ukrepi:

– Povečanje obsega delovanja in kadrovska okrepitev inšpektorata, pristojnega za šport.

– Pregled in odprava morebitnih neskladij v zakonodaji na področju športa.

4. FINANCIRANJE

NPŠ26–35 določa tudi obseg programov, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev. Izvajanje NPŠ26–35 se financira iz več javnih virov, sredstva za letni program športa pa se zagotavljajo iz državnega proračuna. Poleg ministrstva, pristojnega za šport, lokalnih skupnosti ter Fundacije za šport, so za izvedbo letnega programa športa potrebni tudi podporni mehanizmi, katerih nosilci so druga področna ministrstva. Del letnega programa športa poleg proračunskih sredstev predstavljajo tudi morebitna druga sredstva, namenjena za sofinanciranje vsebin letnih programov športa. Znesek na državni ravni določi ministrstvo, pristojno za šport. Na lokalni ravni občinski sveti uvrstijo v letni program športa na predlog pristojnih organov lokalnih skupnosti za šport tiste vsebine nacionalnega programa, ki so pomembne za lokalno skupnost ter upoštevajo tradicijo in posebnosti športa v lokalni skupnosti. Za izbiro programov in področij letnega programa športa je predviden poseben postopek, opredeljen v ZŠpo-1. Ta določa tudi osnovne pogoje in merila za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa. ZŠpo-1 določa, da mora biti na državni ravni v pripravo pogojev in meril za izbiro in sofinanciranje izvajanja letnega programa športa vključen OKS-ZŠZ, na lokalni ravni pa občinske športne zveze oziroma druge športne organizacije, ki predstavljajo društveno delovanje na lokalni ravni. Pogoji in merila naj na vseh ravneh sledijo ciljem NPŠ26–35.

Cilj oziroma priporočilo NPŠ26–35 občinam pri pripravi letnih programov športa na lokalni ravni je pozitiven trend valorizirane vrednosti sredstev, namenjenih sofinanciranju športnih programov. Znotraj teh sredstev naj se 80 % nameni prostočasni športni vzgoji otrok in mladine, športni vzgoji otrok in mladine, usmerjeni v kakovostni in vrhunski šport, ter vrhunskemu športu. Javni izdatki za programski del naj v obdobju veljavnosti NPŠ26–35 dosežejo realen, z inflacijo usklajen delež 0,8 % vseh javnih izdatkov. V obdobju veljavnosti NPŠ26–35 priporočamo usklajevanje sredstev letnih programov športa z letno rastjo bruto družbenega proizvoda.

Poleg javnih sredstev so za slovenski šport pomembni tudi drugi ukrepi za razbremenitev delovanja športa, povečanje vlaganj in razvoj infrastrukture. Te cilje NPŠ26–35 obravnava v različnih poglavjih, vsi pa neposredno izhajajo iz prvega odstavka 5. člena ZŠpo-1, ki določa, da država uresničuje javni interes v športu tudi z zagotavljanjem spodbudnega davčnega in administrativnega okolja za šport.

Strateški cilji	– Ustvarjati spodbudno poslovno okolje za zasebna vlaganja v šport in športno infrastrukturo. – Ustvarjati spodbudno poslovno okolje za poklicne športnike in zasebne športne delavce.
Kazalniki	– Delež sredstev, ki jih športne organizacije pridobivajo iz zasebnih (nejavnih) virov. – Število poklicnih športnikov in zasebnih športnih delavcev.

Ukrepi:

– Analiza veljavnega stanja, skupaj z že uveljavljenimi ukrepi za ustvarjanje spodbudnega poslovnega okolja, tako na športnem kot na drugih področjih, opredelitev pomanjkljivosti in možnosti za izboljšanje ter proučitev in oblikovanje možnih ukrepov.

4.1 Vzpostavitev satelitskega računa za šport

Satelitski račun za šport je sistem kazalnikov, namenjen analizi prispevka športnega sektorja h gospodarstvu države in družbi kot celoti. Satelitski račun za šport celovito meri ekonomski vpliv športa na družbo v smislu zaposlovanja, proizvodnje, porabe in drugih relevantnih kazalnikov. Satelitski račun za šport bo omogočal kvantifikacijo ekonomskega prispevka športnega sektorja. To je lahko podlaga pobudam za spodbujanje udeležbe v športu, izboljšanje športnih objektov, privabljanje športnih dogodkov in ostale spodbude.

Strateški cilj	– Ovrednotenje ekonomskega prispevka športa v gospodarstvu in družbi.
Kazalnik	– Vzpostavljen sistem kazalnikov za področje športa, redno merjenje in predstavitev rezultatov.

Ukrep:

– Vzpostavitev sistema kazalnikov za področje športa (satelitskega računa za šport).

Št. 620-01/25-2/7

Ljubljana, dne 15. julija 2025

EPA 2165-IX

Državni zbor

Republike Slovenije

mag. Urška Klakočar Zupančič

predsednica

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 55/2025 z dne 18. 7. 2025