Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 110/2022 z dne 19. 8. 2022

2677. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje IPC Loke, stran 8051.

Na podlagi 123. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 20. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Ljubno na 16. redni seji dne 30. 9. 2021 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje IPC Loke

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 70/19) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje IPC Loke (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) Prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1612.

(3) OPPN je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje pod številko projekta 22/19.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge:

– tekstualni del:

– odlok

– grafični del:

1.0	Izsek iz grafičnega dela, izvedbenega dela OPN Občine Ljubno	M 1:2000
2.0	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem	M 1:1000
3.0	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:2000
4.0	Ureditvena situacija	M 1:1000
5.0	Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije	M 1:1000
6.0	Situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture	M 1:1000
7.0	Ureditve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom	M 1:1000

– priloge OPPN so:

1. izvleček iz strateškega prostorskega akta,

2. prikaz stanja prostora,

3. strokovne podlage,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6. povzetek za javnost.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(predmet OPPN)

(1) Predmet OPPN so ureditve, ki bodo omogočale posege v prostor in gradnjo objektov za potrebe poslovne cone IPC Loke.

(2) V ureditvenem območju OPPN je načrtovana gradnja objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno funkcioniranje v okviru gospodarske cone IPC Loke ter gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture. V okviru vodnogospodarskih ureditev se predvideva ureditev izlivnega dela, regulacija in prestavitev struge neimenovanega desnega pritoka Savinje, ki teče po južnem delu IPC Loke ter ureditev razlivnih površin z izvedbo denivelacij terenov.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN se nahaja jugovzhodno od naselja Ljubno ob Savinji ob desnem bregu vodotoka Savinja. Območje OPPN meji na severu na vodotok Savinja, na vzhodu na kmetijska zemljišča, na jugu na regionalno cesto RII 428/1249 Radmirje–Luče, ter na zahodu na gospodarsko cono. Obsega obstoječe območje poslovne cone IPC Loke.

(2) Zemljišče v naravi predstavlja območje že izgrajenih proizvodnih stavb in cest ter nepozidanih zemljišč v obstoječi poslovni coni IPC Loke.

(3) Površina območja OPPN je okvirno 10,77 ha in zajema naslednje parcele ali dele parcel:

– 919/77, 919/78, 919/79, 919/73, 919/76, 919/75, 919/74, 919/59, 919/71, 919/58, 919/78, 919/69, 919/68, 919/80(del), 922/6, 925/7, 951/35, 919/72, 1290/7, 919/63, 919/56, 919/64, 919/61, 919/62, 919/31, 919/32, 919/33, 919/34, 919/35, 919/36, 919/37, 919/38, 919/39, 919/40, 919/41, 919/42, 919/43, 919/44, 950/13, 951/26, 951/8, 951/9, 951/2, 951/9, *1, *2/1, 1290/6, 919/55, 951/17, 951/18, 951/1, 951/13, 1262/23, 951/10, 951/36, 951/37, 1262/32, 951/27, 951/28, 951/23, 951/30, 951/21, 951/29, 951/22, 1262/31, 951/34, 950/17, 951/31, 1262/29, 953/7, 953/10, 953/13, 950/11, 950/5, 951/33, 922/4, 919/65, 919/66, 922/5, 928/2, 945/5, 937/11, 919/67, 1310/3, 950/10, 950/14, 950/15, 937/16, 937/17, 931/4, 931/7, 919/70, 937/19, 945/11, 944/5, 945/6, 950/8, 950/9, 893/45, 1262/16, 893/45, 893/51, 950/12, 893/53, 893/52, 1262/24, 893/2, 893/3, 958/3, 958/2, 893/1, 958/1, 956, 955, 953/9, 958/1, 956, 955, 953/9, 893/10, 963/2, 959/1, 1262/6, 893/11, 953/14, 953/2, 953/12, 953/6, 953/11, 953/8, 953/8, 893/10, 945/10, 950/16, 951/32, 1262/30, 951/16, 893/44, 1262/13, 1314/8, 1315/14, 1314/9, 1314/12, 1314/8, 1314/11, 1315/17, 1315/16, 1315/9, 1315/11, 1315/13, 1315/15 vse k.o. Savina;

– 96/2, 97/2, 98/2, 99/2, 101/3, 100/2, 115, 116, 118/1, 118/2, 119/7 vse k.o. Radmirje.

(4) V primeru odstopanja številk parcel navedenih v prejšnjem odstavku in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.

5. člen

(posegi zunaj območja OPPN)

Za potrebe realizacije OPPN so na zemljiščih izven območja OPPN predvideni tudi posegi in ureditve za izvedbo gospodarske javne infrastrukture, in sicer:

– priključek na obstoječe vodovodno omrežje: na parc. št. 944/3 k.o. Savina,

– priključek na obstoječe fekalno kanalizacijsko omrežje: na parc. št. 944/3, 944/4 vse k.o. Savina,

– priključek na obstoječe NN električno omrežje: na parc. št. 944/3 k.o. Savina.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN se prometno navezuje na regionalno cesto RII 428/1249 preko obstoječega cestnega priključka. Nahaja se v neposredni bližini naselja Ljubno ob Savinji.

(2) Za napajanje območja OPPN sta izvedena dva obstoječa dostopa. Glavni dostop je iz regionalne ceste RII 428/1249, drugi dostop je iz zahodne strani preko LC 221251. Območje OPPN prečka lokalna cesta LC 221251.

7. člen

(vrste dopustnih dejavnosti in vrste objektov)

(1) Območje OPPN je po namenski rabi prostora opredeljeno kot območje gospodarske cone, prometne površine ter del območja okoljske infrastrukture, kjer je umeščen obstoječi zadrževalnik (Gp-5).

(2) Posamezne vrste gospodarskih dejavnosti na območju OPPN niso predpisane, vendar so mogoče le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive.

(3) Znotraj območja OPPN, na gradbenih parcelah Gp-1 do Gp-3 so dopustne različne gospodarske dejavnosti, ki so namenjene proizvodnim, skladiščnim, obrtnim, prometnim dejavnostim, parkirišču za osebna vozila ali parkirišču za tovorna vozila. Na zahodnem delu Gp-3 in na celotnem Gp-4, na stiku z obstoječo pozidavo so dopustne mirne (storitvene, skladiščne in druge poslovne dejavnosti). Upošteva se:

– Na JZ strani območja, ki meji na območje centralnih dejavnosti, na območju stanovanjskih stavb je treba umestiti poslovne objekte, ki s svojo dejavnostjo niso pomembni viri hrupa in onesnaženega zraka.

– Novogradnje je treba projektirati na način, da s svojo dejavnostjo pri najbližjih stanovanjskih objektih ne bodo povzročale preseženih mejnih vrednosti za hrup, kakovost zunanjega zraka in svetlobnega onesnaženja.

– Strojne naprave na objektih lociranih neposredno ob stavbah z varovanimi prostori je treba namestiti na tiste strani fasad poslovnih ali proizvodnih objektov (S, V, J), kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na VZL, kar je treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom.

(4) Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o razvrščanju objektov (CC-SI):

a) Nestanovanjske stavbe:

– 121 Gostinske stavbe,

– 122 Poslovne in upravne stavbe,

– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– 125 Industrijske in skladiščne stavbe,

– 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje.

b) Gradbeno inženirski objekti:

– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– 2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,

– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.

c) Drugi gradbeni posegi:

– 3 Drugi gradbeni posegi.

(5) Na območju OPPN je dovoljena gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov skladno z določili tega odloka. Objekti so lahko večnamenski. Gradnja objektov z možnostjo bivanja (stalnega ali začasnega) ni dopustna.

(6) Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov:

– silos,

– ograja,

– oporni zid,

– priključek na objekte gospodarske javne in druge infrastrukture,

– drugi gradbeni posegi po klasifikaciji CC-SI: trajno reliefno preoblikovanje terena, kot so nasipi, izkopi in odkopi, utrjene površine, utrjene brežine,

– urbana oprema, poti in kolesarske poti,

– objekti za oglaševanje za lastno dejavnost in informacijski panoji,

– informacijske table,

– spominska obeležja.

(7) Postavitev nadstreška ali šotora (kot proizvod dan na trg) kot enostaven ali nezahteven objekt ni dopustno.

8. člen

(dovoljeni posegi)

Na območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi:

– gradnja novega objekta,

– rekonstrukcija in vzdrževanje objekta,

– vzdrževalna dela v javno korist,

– odstranitev objekta,

– prizidava (dozidave in nadzidave) obstoječih in novih stavb v okviru dopustne etažnosti in faktorja zazidanosti parcele (FZ) določenega za nove objekte,

– spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dejavnosti,

– izgradnja gospodarske javne infrastrukture (GJI) ter ureditev pripadajočih priključkov nanjo,

– zunanje ureditve.

9. člen

(regulacijski elementi)

Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski elementi:

– Gradbena meja: črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali pa je od nje odmaknjena v notranjost zemljišča.

– Zelenica: je površina namenjena krajinsko-arhitekturni ureditvi (zelenice, nižje drevesne zasaditve oziroma grmovnice). Zelene površine se uredijo ob prometnih površinah, obvodnih površinah in na stiku s stanovanjsko pozidavo.

10. člen

(predvidene odstranitve)

Za potrebe realizacije načrtovanih objektov in ureditev ni predvidene odstranitve obstoječih stavb.

11. člen

(zasnova)

(1) Območje OPPN se prometno navezuje na lokalno cesto LC 221251 in regionalno cesto RII 428/1249. Osnovno prometnico območja predstavlja lokalna cesta LC 221251.

(2) Pri vseh stavbah je potrebno upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Gradbene parcele in gradbene meje so zasnovane v obliki ortogonalne mreže, znotraj katere niso predpisane točne lokacije objektov in zunanjih ureditev ter dovozov. Znotraj gradbene meje je mogoče pod danimi pogoji umeščati enega ali več objektov, na celotni gradbeni parceli pa objekte gospodarske infrastrukture, manipulativne in parkirne površine za osebna vozila ali parkirne površine za tovorna vozila ter druge zunanje ureditve (zelenice, ploščadi ipd.).

(3) Za zagotovitev poplavne varnosti so na območju OPPN predvideni protipoplavni ukrepi, ki so delno že izvedeni. V okviru vodnogospodarskih ureditev se predvideva ureditev izlivnega dela, regulacija in prestavitev struge neimenovanega desnega pritoka Savinje, ki teče po južnem delu IPC Loke ter ureditev razlivnih površin z izvedbo denivelacij terenov.

12. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Umestitev in tlorisni gabariti novih stavb so omejeni z gradbenimi mejami (novozgrajene stavbe je ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in zahtevani odmiki od prometne in komunalne infrastrukture. Za objekte, za katere je potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane gradbene meje, štejejo samo stavbe in ne gradbeno inženirski objekti ter objekti in omrežje gospodarske javne infrastrukture s priključki. Na celotni gradbeni parceli se dopusti gradnja dostopa, parkirišča, manipulativnih površin, objektov GJI s priključki, zelenih površin ipd.

(2) Med Gp-1 in Gp-3 se predvidi povezava stavb (nadhod) v drugi etaži preko lokalne ceste LC 221251. Minimalna svetla višina od kote ceste do najnižje kote nadhoda je 4,50 m.

(3) Tlorisni gabariti:

– oblika praviloma pravokotna, prevladujejo naj enostavni pravokotni volumni, poslovne stavbe so lahko oblikovane na svojsten način,

– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine in zahtevanih odmikov.

(4) Etažnost:

– etažnost stavb je poljubna znotraj maksimalnega višinskega gabarita,

– zaradi vizure na naselje Ljubno, višina stavb (na Gp-1, Gp-2, Gp-3) ne sme presegati najvišje stavbe v neposredni bližini, ki je opredeljena z nadmorsko višino cca 415,00 m n.v.,

– na severovzhodnem delu Gp-3, na površini 1.000 m² pa je lahko višina upravne stavbe do nadmorske višine 421,00 m n.v.. Nad maksimalni višinski gabarit 421,00 m n.v. ni dopustno nameščanje naprav, anten, jaškov, strojnic, sončnih zbiralnikov ipd.. Oblikovanje fasade upravne stavbe mora biti oblikovano transparentno »nevtralno«. Ob stavbi se predvidi intenzivna zasaditev.

– potrebno je ustrezno oblikovanje objektov, z namenom sanacije vizualno izpostavljenega območja s kvaliteto silhueto naselja Ljubno (nizki, členjeni gabariti, barvna usklajenost),

– silosi lahko presegajo opredeljeni višinski gabarit, so višine 12 m in se umestijo na severovzhodnem delu Gp-1, znotraj gradbene meje,

– višinski gabarit stavbe na Gp-4 ne sme presegati višine severno ležeče stavbe,

– dovoljene so vse vrste konstrukcij.

(5) Streha:

– ravna streha, v naklonu ali šed streha;

– streha skrita za fasadnim vencem. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, antene, strelovode, strojnice, dvigala, ki lahko presegajo maksimalni višinski gabarit do vključno 1 m, ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice;

– kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so temnejši toni, zaželeni v sivi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih in bleščečih materialov.

(6) Materiali in barve:

– fasade stavb morajo biti zasnovane s trajnimi in sodobnimi materiali, po načelih varčne energetske gradnje, fasade so nesvetleče, od sivih, peščenih in umazano belih barvnih tonov,

– materiali; sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov.

(7) Pozidanost gradbene parcele, faktor zazidanosti (FZ):

– FZ za območje proizvodnih dejavnosti je 0.8, FZ je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V zazidano površino se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. V zazidano površino se ne šteje površina parkirišč in dovozov.

(8) Lega objektov mora zagotavljati neovirano vzdrževanje in rabo objektov, obenem ne sme biti motena sosednja posest.

(9) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični in požarnovarnostni pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov.

(10) Kota tal pritličja stavb se določi na podlagi projektov dovoznih cest.

(11) Območje zadrževalnika (Gp-5).

13. člen

(odmiki)

(1) Nove stavbe so odmaknjene od parcelnih mej najmanj 5,00 m (razen, če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače) tako, da ni motena sosednja posest in, da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.

(2) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.

(3) Ograjo je dopustno postaviti do meje parcele, na kateri se gradi; če se gradi na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o tem pisno sporazumeti.

14. člen

(lega, velikost in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Na območju OPPN je skladno s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, dovoljeno graditi oziroma postaviti enostavne in nezahtevne objekte skladno z določili tega odloka. Velikost se določi v skladu z veljavnim predpisom za tovrstne objekte.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno poenoteni z osnovnimi stavbami.

15. člen

(ureditev zunanjih površin)

(1) Dovozi k stavbam oziroma na gradbeno parcelo se uredijo iz obstoječih cest. Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik stavb od parcelne meje, ki znaša 5,00 m, razen če je v grafičnem delu OPPN določeno drugače.

(2) Možno je opuščanje oziroma zmanjševanje števila uvozov, njihovo povečevanje pa le skladno z dopustnimi odstopanji tega odloka in pridobljenim soglasjem upravljavca ceste. Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali tlakujejo (travne plošče). Vsi lastniki zemljišč morajo zagotoviti obračanje in parkiranje vseh vozil, ki so povezana z opravljanjem njihove dejavnosti, na svoji gradbeni parceli.

(3) Dopustna je postavitev ograj. Ograje so lahko višine do 2,20 m (enotne, tipske, žične, sive barve) in postavljene do meje parcele, na kateri se gradi. Za postavitev ograje na mejo se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o tem pisno sporazumeti in upoštevati še pogoj, da se s tem ne omejuje prometne preglednosti.

(4) Ob javnih cestah je predvidena obvezna umestitev obcestnih drevoredov na zelenih pasovih, namenjenih varovanju vizur, omejevanju negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove raznolikosti. Širša zelena pasova sta predvidena po zahodni strani območja, vzdolž lokalne ceste ter po vzhodni strani območja z namenom prilagajanja terenu.

V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

16. člen

(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem;

– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur;

– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.

17. člen

(cestno omrežje)

(1) Območje OPPN se navezuje na regionalno cesto Il. reda št. 428 na odseku 1249 Radmirje–Luče preko obstoječega cestnega priključka na kompleks IPC Loke v km 0,796 (desno v smeri stacionaže ceste).

(2) Območje OPPN se nahaja južno od regionalne ceste RII-428/1249 Radmirje–Luče. Varovalni pas regionalne ceste znaša 15 m in se meri od zunanjega roba cestnega sveta. V tem pasu ni predvidena gradnja stavb. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju OPPN, Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega.

(3) Preko območja OPPN poteka lokalna cesta LC 221251. Varovalni pas lokalne ceste znaša 8 m in se meri od zunanjega roba cestnega sveta. Po vzhodnem delu območja se preko vstopnega rekonstruiranega križišča predvidi umestitev javne ceste b1, preko katere se omogoči dostop do kmetijskih zemljišč in dostop do čistilne naprave ob severozahodnem delu območja OPPN. Upošteva se:

– Dovozi in priključki na lokalno cesto morajo biti urejeni tako, da bo zagotovljena zadostna preglednost in varnost v prometu.

– Za vse nove ureditve in posege je treba pridobiti soglasje in dovoljenje upravljavca cest. Morebitne ograje, žive meje ter druga zasaditev ne sme posegati v polje preglednosti občinskih cest.

– Ob javnih cestah je ograjo, živo mejo ali drugo zasaditev dopustno postaviti le s soglasjem upravljavca javne ceste.

– Priključki na občinske ceste morajo biti zgrajeni v niveleti vozišča občinske ceste in čim bolj pravokotno.

– Oranje snega iz javne ceste ter odlaganje snega ne sme biti ovirano. Odtekanje vode iz občinske javne ceste ne sme biti ovirano.

– Meteorne ali druge vode s priključkov ne smejo pritekati na ceste ali na njih celo zastajati.

(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. Na vsaki gradbeni parceli je potrebno zagotoviti prostor za manipulacijo, obračanje in parkiranje vozil namenjenih potrebam stavb in dejavnostim, ki so na posamezni gradbeni parceli.

18. člen

(parkirne površine)

(1) Parkiranje za zaposlene in obiskovalce se zagotovi znotraj posamezne gradbene parcele. Ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce se določi v projektni dokumentaciji za objekt ali prostorske ureditve skladno s predpisi, določili Občinskega prostorskega načrta Občine Ljubno oziroma normativi, ki urejajo to področje.

(2) Parkiranje za zaposlene in obiskovalce se lahko zagotovi tudi na drugi gradbeni parceli.

(3) Skladno s predpisi se na parkirišču znotraj posamezne gradbene parcele zagotovi tudi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

19. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Vodovodno omrežje znotraj območja OPPN je izgrajeno. Napajanje predvidenih objektov s pitno vodo bo izvedeno z internimi priključki.

(2) Predvidi se dodatna umestitev nadzemnih hidrantov za zagotavljanje požarne varnosti.

20. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Kanalizacijsko omrežje znotraj območja OPPN je izgrajeno v ločenem sistemu. Izgrajena je fekalna in meteorna kanalizacija. Zadrževalnik meteornih vod je izgrajen na severu območja OPPN, iz njega se voda preko preliva izliva v manjši desni pritok Savinje.

(2) Za razširitev zadrževalnika je izdelana projektna dokumentacija, Izvedbeni načrt za zadrževalnik meteornih voda v IPC Loke, Občina Ljubno, izdelal: EHO projekt d.o.o., številka projekta D-9/19, januar 2019. Zadrževalnik je projektiran in izveden kot zbiralnik vode oziroma ribnik. Projektni zadrževalni volumen za potrebe industrijske cone po končani zadnji etapi gradnje je znašal 990 m³ (potrebno 720 m³). Zaradi specifičnih mejnih razmer (obstoječa kota vtoka in odvodni jarek), se ni zadrževalnik izvedel kot običajni zadrževalniki z dušilko in prelivom. Zaradi visoke kote iztoka; 401,50 m n.v. in nizke kote vtoka v zadrževalnik; 401,70 m n.v. je bila predvidena poglobitev obstoječega zadrževalnika do kote 399,50 m n.v. Pri izvedbi del se je ugotovilo, da je kota podtalnice 400,70 m n.v., zato se je namesto poglobitve izvedla razširitev le tega. Z razširitvijo in minimalno poglobitvijo 0,80 m je dosežen minimalni volumen zadrževanja, ki znaša 720 m³. V sušnih obdobjih bo investitor zadrževal v zadrževalniku maksimalno količino vode. V primeru napovedanih večjih padavin, bo investitor izpraznil zadrževalnik in s tem omogočil ustrezen zadrževalni volumen v bazenu, glede na etapo pozidanosti.

21. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) V območju OPPN potekajo obstoječi SN in NN podzemni el. en. vodi s pripadajočimi TP in NN priključnimi omaricami, katere je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje v smislu varovalnih pasov, ki znašajo:

– za SN in NN podzemne el. en. vode do vključno 20 kV 1 m;

– za obstoječe transformatorske postaje srednje napetosti 2 m.

(2) Obstoječe SN in NN el. vode je potrebno preurediti, in sicer v območjih Gp-4, Gp-3, Gp-5, Gp-2, v območju obstoječih cest v območju OPPN, med območjem Gp-3 in obstoječim parkiriščem podjetja KLS in ob obstoječih objektih podjetja KLS.

(3) Za predvidene trase predvidenih preureditev el. en. vodov je potrebno pred izdajo mnenja na projekt v korist Elektro Celja, d.d. skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti med lastniki zemljišča in Elektro Celja, d.d. (kot posluževalec in upravljalec električnih vodov). Pogodbo je potrebno skleniti pred izdajo mnenja k projektu.

(4) Obstoječe SN in NN el. vode se preuredi:

– Območje Gp-4: NN priključni podzemni el. en. vod, ki služi za napajanje obstoječega objekta na parc. št. 944/3, k.o. Savina je potrebno v območju predvidene ceste mehansko zaščititi in oceviti, oziroma ga prestaviti izven območja ceste. Izpolnjevanje pogojev: NN priključni podzemni el. en. vod, ki služi za napajanje obstoječega objekta na parceli št. 944/3, k.o. Savina se v območju predvidene ceste mehansko zaščiti in položi v zaščitno cev ф 160 mm, kot je prikazano v priloženi situaciji.

– Območje Gp-3: NN distribucijska podzemna el. en. voda, ki potekata od obstoječe TP IPC Ljubno do razdelilnih omaric na parc. št. 937/2 in 903/2, obe k.o. Savina je potrebno v območju predvidene ureditve preurediti in jih izvesti v novi kabelski kanalizaciji ob robu predmetnega območja Gp-3. Izpolnjevanje pogojev: Predmetna podzemna el. en voda se iz območja predvidene preureditve prestavita v novo elektro kabelsko kanalizacijo sestavljeno iz cevi 2 x ф160 mm v dolžini cca 70 m in tremi vmesnimi jaški EKJ1, EKJ2 in EKJ3, kot je prikazano v priloženi situaciji. Pri tem naj se pri načrtovanju zunanje ureditve upošteva, da zasaditev dreves, grmičevja, žive meje v območju predvidene kanalizacije ni možna, oziroma naj bo minimalna oddaljenost debla od trase 2,5 m.

– Območje Gp-5: V predmetnem območju poteka obstoječi NN priključni podzemni el. en. vod za napajanje čistilne naprave. V primeru kakršnih koli posegov v varovalni pas prej navedenega el. en. voda je istega potrebno mehansko zaščititi in oceviti. Izpolnjevanje pogojev: NN priključni podzemni el. en. vod za napajanje čistilne naprave se v območju varovalnega pasu mehansko zaščiti in položi v zaščitno cev ф 160 mm v dolžini cca 155 m in dvema vmesnima jaškoma EKJ 7 in EKJ 8, kot je prikazano v situaciji.

– Območje Gp-2: Ob robu predmetne uvozne ceste na predvideno parkirišče poteka obstoječi NN podzemni priključni vod do priključno merilne omarice na parc. št. 950/9, k.o. Savina, katerega je potrebno mehansko zaščititi in oceviti oziroma ga izvesti v novi kabelski kanalizaciji. Prav tako se ob predmetni uvozni cesti nahaja obstoječa transformatorska postaja (bodoča razdelilna postaja). Posegi v varovalni pas predmetne TP oziroma RP so nedopustni, kar pomeni, da je predvidene ureditve potrebno načrtovati tako, da bodo odmaknjene od obstoječe TP minimalno 2 m od skrajnih delov TP v vse smeri. Izpolnjevanje pogojev: Obstoječi NN podzemni priključni vod do PMO na parceli št. 950/9, k.o. Savina se mehansko zaščiti in položi v zaščitno cev ф 160 mm ob javno pot JP 721564 v dolžini od obstoječe PMO do obstoječega kabelskega jaška KJ-05074 oziroma do koder se bodo izvajala gradbena dela.

– Predvidene ureditve ob obstoječi transformatorski postaji (bodoči razdelilni postaji) TP LJUBNO LOKE: 2740 je potrebno načrtovati izven 2 m varovalnega pasu.

– V območju obstoječih cest v predmetni coni potekajo obstoječi SN in NN podzemni el. en. vodi v kabelski kanalizaciji. V primeru kakršnih koli posegov v varovalne pasove prej navedenih obstoječih el. en. vodov je iste potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje.

– Med območjem Gp-3 in obstoječim parkiriščem podjetja KLS je nakazana oziroma se predvideva povezava med stavbami. V primeru, da se predmetna povezava načrtuje v koti obstoječega terena je potrebno obstoječe SN in NN podzemne el. en. vode prestaviti izven območja predvidene povezave. Isto velja tudi v primeru povezave v 1. etaži v primeru temeljenja v varovalnem pasu obstoječih el. en. vodov in naprav Elektra Celje, d.d. Izpolnjevanje pogojev: Iz grafike je razvidno, da se v predmetnem območju predvideva povezava med stavbami v etaži. Obstoječi el. en. vodi se na tem mestu ne bodo preurejali. Temeljenje konstrukcije predvidene povezave naj se izvede z upoštevanjem varovalnega pasu 1 m od obstoječih el. en. vodov in naprav Elektra Celje, d.d.

– Ob obstoječih objektih podjetja KLS Ljubno je v skladu z ureditveno situacijo označena predvidena gradbena meja novih stavb za gospodarske dejavnosti. V tem območju obstoječe uvozne ceste, krožišča in parkirišč potekajo obstoječi NN in SN podzemni el. en. vodi, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. V primeru drugačnih ureditev ob obstoječih v varovalnem pasu obstoječih SN in NN podzemnih el. en. vodov je predmetne vode potrebno prestaviti izven območja gradnje. Prav tako je potrebno upoštevati varovalni pas obstoječih TP IPS Ljubno in KLS 1: TUJA, kar pomeni, da je predvidene posege potrebno načrtovati tako, da bodo izven varovalnega pasu (2 m). Izpolnjevanje pogojev: V območju predvidene gradbene meje novih stavb je tudi obstoječi nezaščiteni SN kablovod, ki poteka od obstoječe TP KLS 4: TUJA do TP KLS 3: TUJA. Predmetni SN kablovod se prestavi v novo EKK v dolžini cca 100 m izvedeno z zaščitnimi cevmi 2 x 160 mm in dvema vmesnima jaškoma EKJ4 in EKJ5c.

(5) Pri nadaljnjem načrtovanju zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da je možna kakršna koli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenosti debla od trase srednje napetosti električnega kabla 2,5 m s tem, da pa je električne kable potrebno položiti v mapitel cevi ф 160 mm.

(6) Pri nadaljnjem načrtovanju se upošteva izdelana strokovna podlaga IDP – Ureditev električnih vodov na območju OPPN PC Loke, izdelal: Elektro Celje, d.d., številka projekta 159/20, september 2020, ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.

22. člen

(javna razsvetljava)

(1) V območju OPPN je izvedena cestna javna razsvetljava ob cesti LC 221250 na zunanji strani hodnika za pešce.

(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.

23. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

(1) Omrežje elektronskih komunikacij znotraj območja OPPN je izgrajeno. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.

(2) Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.

24. člen

(plinovodno omrežje)

Na območju OPPN ni izgrajenega plinovodnega omrežja.

25. člen

(ogrevanje in učinkovita raba energije)

(1) Za ogrevanje predvidenih stavb se kot vir energije predvideva zemeljski plin, zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri energije ali pa obnovljivi viri energije (sončni kolektorji na stavbah, toplotne črpalke ipd.), skladno s sprejetimi odloki občine, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.

(2) Dopusti se namestitev fotonapetostnih modulov na strehah stavb.

(3) Pri projektiranju in gradnji novih stavb se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

26. člen

(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

27. člen

(ukrepi za ohranjanje narave)

(1) Pretežni del območja, na katerem se načrtujejo posegi in ureditve z obravnavanim OPPN, se nahaja izven območij z naravovarstvenim statusom. V okviru vodnogospodarskih ureditev se predvideva ureditev izlivnega dela, regulacija in prestavitev struge neimenovanega desnega pritoka Savinje, ki teče po južnem delu IPC Loke ter ureditev razlivnih površin z izvedbo denivelacij terenov.

(2) Za doseganje ciljev prostorskega razvoja ter z namenom celostnega ohranjanja narave, naj se pri ureditvah okolice objektov in vodnogospodarskih ureditvah zagotavlja ohranjanje lastnosti vodotoka Savinja s pritoki, ki ima status naravne vrednote (ID 269). Varstvene usmeritve so:

– Za zagotavljanje protipoplavne varnosti ali drugih ureditev na obravnavanem območju, naj se ne posega v obvodni pas in strugo Savinje v večjem obsegu kot je potrebno le za sonaravno ureditev izlivnega dela struge neimenovanega desnega pritoka.

– Na obvodnem pasu Savinje naj se ne izvaja krčitve vlagoljubne obvodne vegetacije, iz sestoja se lahko odstrani le poškodovana drevesa in grmičevje. Le v primeru močno oviranega pretoka se lahko odstranijo le debla in veje vendar tako, da se v strugi ohranja panje in korenine.

– Omrežje javne razsvetljave naj se načrtuje v čim večji oddaljenosti od vodotoka Savinje in neimenovanega pritoka ter s tehničnimi rešitvami, da svetlobni snop ne bo osvetljeval obrežnega pasu in struge.

(3) Posegi za ureditev izlivnega dela, regulacijo in prestavitev struge neimenovanega desnega pritoka Savinje ter razlivnih površin, naj se načrtujejo z upoštevanjem naslednjih varstvenih usmeritev:

– Za ureditev iztočnega dela struge neimenovanega potoka naj se v čim manjši meri odpira desno brežino Savinje.

– Brežine in dna Savinje naj se ne utrjuje z vgradnjo kamna v beton.

– V čim večji meri se ureditve na območju iztoka izvedejo z utrjevanjem zemeljske brežine (ne z uporabo kamna in betona), vrbovim popletom, leseni piloti.

– Vsa dela za ureditev iztoka neimenovanega potoka v Savinjo, se izvaja z brežine in ne iz struge. Z gradbenimi stroji se v Savinjo ne dostopa.

– Med izkopom se varuje koreninski sistem grmovja in dreves (ročni izkop, ravni rezi korenin, premazi ...) ter se izogiba poškodbam na deblih in vejah.

– V času del je treba paziti, da se ne slabša kvalitete vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev).

– Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala, se ne odlaga na brežino ali v strugo vodotoka Savinje. Višek izkopanega materiala naj se vgradi v nasipne platoje stavbnih zemljišč za gradnjo objektov ali se odpelje na za to urejeno deponijo.

– Gradbena dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v potok.

– Dela, ki se bodo izvajala v pasu obrežne vegetacije oziroma strugi ter povzročala motnje v vodotoku, se ne izvaja v razmnoževalnem času živali, to je od sredine februarja do konca julija.

– V načrtu krajinskih ureditev se predvidi takojšnja ozelenitev razgaljenih brežin Savinje s travno mešanico avtohtonih vrst trav in zasaditvijo avtohtonih vrst dreves in grmovja (vrbe, jelša, plodonosne grmovnice).

– Regulacija struge neimenovanega pritoka Savinje naj se izvede tako, da se bodo lahko v čim krajšem možnem času vzpostavili pogoji, ki bodo prostoživečim vrstam zagotavljali ugodno življenjsko okolje. Strugo in brežine se oblikuje razgibano, sonaravno, mestoma z razširitvami in različnimi nakloni brežin.

– Izlivni del potoka se uredi na način, da bo omogočen prost prehod vodnih živali iz Savinje v strugo potoka in nazaj. Izlivni del v Savinjo se po možnosti oblikuje na način sonaravnega iztoka z razširitvijo v obliki zatona na izlivnem delu.

– Razgaljene površine in obrežni pas struge reguliranega potoka naj se ozelenijo z avtohtonimi vrstami trav ter se vzdolž brežine z zasaditvami rastišču primernih avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst (vrbe, jelša, leska) vzpostavi zveznost in pestra višinska strukturiranost obrežne vegetacije. Pri zasaditvi naj se upošteva naravni izgled in ne linijska parkovna zasaditev.

– Ureditve razlivnih površin naj omogočajo dostop oziroma prehod prostoživečim vrstam ter da ne bodo predstavljale pasti za prostoživeče vrste živali, npr. odprti jaški, ograje, kanali z navpičnimi stenami.

– Na območju naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.

28. člen

(varstvo zraka)

(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:

– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;

– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov;

– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:

– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije;

– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.

29. člen

(varstvo voda)

(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Na območju predvidene prostorske ureditve se uredi ločeni sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno.

(2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(3) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda, se pridobi vodno mnenje pri pristojnem Ministrstvu za okolje in prostor.

(4) Po izgradnji meteorne in fekalne kanalizacije in vodovodnega omrežja, pridobivanje mnenja o vplivih gradnje na vodni režim in stanje voda v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno, razen, če gre za ogrevanje objekta s toplotno črpalko voda-voda ali za ogrevanje objekta z geosondo globine več kot 30 m.

30. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo, se lahko uporabi za ureditev zelenih površin znotraj območja OPPN.

(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.

31. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Površine v OPPN z namensko rabo kot gospodarska cona so opredeljene s IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.

(2) Površine v OPPN z namensko rabo centralne dejavnosti so opredeljene s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.

(3) Upravljavec regionalne ceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovane dejavnosti na območju OPPN, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito je obveznost investitorjev na območju OPPN.

(4) Omilitveni ukrepi:

–

Ob pričetku obratovanja novih proizvodnih stavb se izvede meritev hrupa pri najbližjih stanovanjskih objektih. V primeru, da se izkažejo prekoračene mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju pri najbližjih stanovanjskih objektih, mora upravljavec objekta, ki je vir hrupa, zagotoviti pasivne protihrupne ukrepe za izpostavljene stanovanjske objekte v bližini proizvodnih območij (izvedba protihrupnih fasad in oken na izpostavljenih stanovanjskih objektih). Potrebnost izvedbe ukrepov se določi na podlagi meritev hrupa pri posameznih stanovanjskih objektih.

32. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

33. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Območje OPPN bo vključeno v organiziran odvoz odpadkov.

(2) Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor. Ureditev odjemnega mesta mora ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM

34. člen

(varstvo pred poplavo)

(1) Območje OPPN se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Leži na desnem bregu vodotoka Savinje in levem bregu neimenovanega desnega pritoka Savinje in je poplavno ogroženo.

(2) Območje OPPN je lahko, ob visokih vodah Savinje in njenega neimenovanega desnega pritoka, poplavljeno. Območje OPPN se nahaja znotraj poplavno ogroženih območij:

– razreda velike poplavne nevarnosti,

– razreda srednje poplavne nevarnosti,

– razreda majhne poplavne nevarnosti,

– razreda preostale poplavne nevarnosti.

(3) Izdelana je Hidrološko hidravlična študija z določitvijo potrebnih protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje varnosti objektov v IPC Loke, Občina Ljubno – novelacija, št. študije: H-38/15, EHO Projekt d.o.o., Ljubljana, junij 2016.

(4) Za zagotovitev poplavne varnosti so na območju OPPN protipoplavni ukrepi delno že izvedeni. Izdelan je projekt PZI Protipoplavnih ukrepov za območje IPC Loke v Občini Ljubno, izdelal: EHO projekt d.o.o., številka projekta P-33/17, maj, avgust 1017. Prvi ukrep je zamenjava prepusta pod regionalno cesto Radmirje–Luče, ki je že izveden. Drugi ukrep predstavlja zagotovitev ustreznih dvigov predvidenih objektov na poplavno varne kote (ukrep bo izveden skladno z dinamiko izgradnje objektov na območju OPPN). Za zagotovitev poplavne varnosti območja so opredeljeni gradbeno tehnični protipoplavni ukrepi, in sicer:

– regulacija potoka (desni pritok Savinje skozi IPC Loke), delno izveden,

– zamenjava prepustov,

– zagotovitev razlivnih površin z izvedbo denivelacij terenov,

– nadvišanje nasipa ob Savinji (že izvedeno).

(5) Predvidene so tri faze predvidenih ureditev, pri čemer so faze, z izjemo manjših prilagoditvenih del, neodvisne med seboj kot sledi:

– 1 Faza ureditev obsega regulacijo potoka od stac. km 0.1+88 do stac. km 0.7+46, na dolžini 558 m. Faza vključuje tudi zamenjavo vseh prepustov na trasi ter zamenjavo prepusta pri iztoku v Savinjo. Obstoječe cevne prepuste večjih dimenzij (140 cm) se nadomesti s cevmi Φ 160 cm, manjše prepuste na gorvodnem delu pa se nadomesti z lesenimi mostički. Poleg tega je predvidena tudi izvedba dostopne poti do čistilne naprave v makadamski izvedbi, vključno s podporno leseno kašto na vodni strani. Predvidena je tudi zaščita iztočnega dela prepusta v Savinjo z izvedbo zložbe iz lomljenca v betonu.

– 2 Faza ureditev obsega regulacijo potoka od stac. km 0.0+23 do stac. km 0.1+88, na dolžini 165 m. S to fazo se omogoči širitev industrijske cone na SV delu. Hkrati z regulacijo potoka se predvidi tudi denivelacijo terena na desni strani potoka med km 0.3+20 in km 0.5+5 ter km 0.5+80 in km 0.6+40. Na levi strani potoka se je denivelacijo predvidelo od km 0.5+40 do km 0.5+80. Poleg tega je predvidena tudi izvedba dostopne poti do čistilne naprave v makadamski izvedbi na delu, kjer je predvidena regulacija potoka.

– 3 Faza ureditev obsega izvedbo nadvišanja nasipa ob Savinji v skupni dolžini L = 193 m na SZ strani industrijske cone. Nadvišanje se izvede v višini 0.4-1.0 m (že izvedeno).

(6) Predvideno je, da si 1. in 2. faza sledita ena drugi, 3. faza pa se lahko izvaja neodvisno od prvih dveh.

(7) Z načrtovano ureditvijo in ob izvedbi preostalih dveh ukrepov iz HH študije bo zagotovljena ustrezna poplavna varnost industrijske cone. Celovita izvedba ukrepov omogoča tudi širitev industrijske cone na SV delu.

(8) Pred izvedbo protipoplavnih ukrepov je dopustna gradnja objektov na poplavno varnih območjih izven razreda velike poplavne nevarnosti in razreda srednje poplavne nevarnosti.

(9) Ukrepi se lahko spremenijo, če se z dodatnimi študijami določi drugačne vodnogospodarske ukrepe.

(10) V primeru faznosti izvedbe, predvidene faze ne vplivajo na poplavne razmere in ne poslabšujejo pretočnega režima potoka skozi IPC Loke. Na pretočni režim Savinje predvidene ureditve nimajo vpliva, saj se hkrati s širitvijo cone na obstoječe poplavno območje ob potoku (SV del) zagotovitvijo razlivne površine, ki so opredeljene v 2. fazi ureditev.

(11) Vsa dela je potrebno izvajati v sonaravnem načinu, zložbe s poglobljenimi fugami, pragovi s prelivi na različnih mestih, neporavnanost zložb in zidov.

(12) Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča, to je 15 m od meje vodnega zemljišča Savinje in 5 m od meje vodnega zemljišča pri vodotokih 2. reda. Priobalni pas je prikazan v ureditveni situaciji.

35. člen

(varstvo pred potresom)

(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih ARSO za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15.

(2) Za projektiranje objektov na območju OPPN je potrebno pridobiti geomehansko poročilo. Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.

36. člen

(obramba)

Na območju OPPN ni objektov za potrebe obrambe.

37. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje površine.

(2) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.

(3) Za zagotovitev požarne varnosti se predvidi hidrantno omrežje.

38. člen

(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)

Območje OPPN ni plazljivo in plazovito ogroženo.

39. člen

(razlitje nevarnih snovi)

Na zunanjih površinah v območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

40. člen

(etapnost)

(1) Ureditve, načrtovane z OPPN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev, etape morajo biti funkcionalno zaključene celote in se lahko tudi združujejo. Tudi gradnja notranje mreže gospodarske javne infrastrukture lahko poteka v etapah.

(2) Etape:

– I. etapa obsega izgradnjo gospodarske javne infrastrukture za posamezen objekt: izgradnja cest, vodovoda, fekalne kanalizacije ter meteorne kanalizacije, elektrike in tk vodov, skladno z določili iz prvega odstavka tega člena

– II. etapa obsega gradnjo stavb in objektov ter zunanje ureditve na gradbenih parcelah, ki je usklajena z etapno izgradnjo GJI kot zaključene celote.

(3) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za posamezne stavbe in objekte na gradbenih parcelah mora biti zgrajena pripadajoča javna prometna in komunalna infrastruktura.

X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

41. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej, imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške;

– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;

– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;

– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;

– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

42. člen

(merila in pogoji za parcelacijo)

(1) Gradbene parcele so prikazane na karti št. 4 in 5. Znotraj gradbenih parcel je možna delitev na manjše gradbene parcele vendar tako, da je zagotovljena njihova funkcionalnost in zaokroženost, ob upoštevanju določil tega odloka in opredeljenih dopustnih odstopanj.

(2) Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z opredeljenimi gradbenimi parcelami. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so tudi dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo zaradi tehnoloških razmer ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s prikazom na karti št. 4, vendar mora biti le-to v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno.

XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

43. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:

– Dopusti se združevanje posameznih gradbenih parcel. V primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradbena meja stavb poveže v enovit objekt preko ene ali več gradbenih parcel.

– Dopusti se združevanje gradbene parcele Gp-1 in gradbene parcele v EUP LJU-7. V primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradbena meja stavb poveže v enovit objekt preko ene ali več gradbenih parcel.

– Dopusti se izvedba kletne etaže, ob pridobitvi geomehanskega poročila.

– Dopusti se fazna izvedba delov posameznih cest s pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo.

– Dopustno je zgraditi oporne zidove med posameznimi gradbenimi parcelami do višine 1,5 m.

– Odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih, lastniških in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Dopusti se sprememba lokacije trafo postaje in zadrževalnika meteornih vod. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture, za kar je potrebno pridobiti njihova pozitivna mnenja.

– Dopusti se odstopanje v poziciji izvedbe povezave stavb (nadhod) v drugi etaži preko lokalne ceste, skladno z arhitekturno rešitvijo objekta v Gp-1 in Gp-3. Lokacija se določi v projektni dokumentaciji in lahko odstopa od prikazane v grafični prilogi. Nadhod je lahko izveden kot zaprt ali odprt objekt.

– Na Gp-5 se dopusti povečanje in preoblikovanje zadrževalnika, dopusti se izvedba krajinskih ureditev z izvedbo poti.

(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer. Prav tako dopustna odstopanja ne smejo poslabšati bivalnih razmer v sosednjih območjih.

(3) Zaradi prilagoditve mej gradbenih parcel v postopku komasacije obstoječim lastniškim mejam ali podatkom zemljiškega katastra se meje gradbenih parcel lahko spreminjajo +/-1.00 m, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske službe urejanja prostora.

XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA

44. člen

(prenehanje veljavnosti OPPN)

Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti) se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.

XIII. KONČNE DOLOČBE

45. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o lokacijskem načrtu IPC Loke (Uradni list RS, št. 117/05, 43/15, 76/15 – popravek, 40/16, 52/16 – obvezna razlaga, 62/17), ki se nanašajo na območje OPPN.

46. člen

(vpogled)

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Ljubno.

47. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

48. člen

(veljavnost odloka)

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0002/2020-3

Ljubno, dne 30. septembra 2021

Župan

Občine Ljubno

Franjo Naraločnik

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 110/2022 z dne 19. 8. 2022